Simona Kostanjšek Brglez

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.312

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 1, 2026

Članek obravnava rezultate interdisciplinarnih (umetnostnozgodovinskih, arheoloških in naravoslovnih) raziskav in obnovitvenih posegov v samostanu Studenice, izvedenih med letoma 2022 in 2025. Po daljšem obdobju propadanja je novi lastnik, podjetje Enertec, pristopil k nujni statični sanaciji in obnovi južnega dela kompleksa z zahodnim traktom ter nunsko emporo. Vzporedno potekajoče raziskave, ki so obsegale umetnostnozgodovinske študije, sondažne raziskave ometov in beležev, arheološke raziskave z izkopavanji ter naravoslovne metode datiranja (dendrokronologijo in radiokarbonsko analizo), so prinesle nove podatke o stavbnem razvoju kompleksa od 13. do konca 19. stoletja.

Osrednji umetnostnozgodovinski prispevek predstavlja ikonografska reinterpretacija fresk na vzhodni steni nunske empore. Na podlagi primerjav s srednjeevropskimi vzporednica- mi (npr. Giotto v Padovi, stolnica v Krki) je postavljena teza, da sta prizora, od katerih je bil eden v preteklih interpretacijah opredeljen kot Marijina smrt, ikonografsko povezana z življenjem sv. Janeza Krstnika (Rojstvo sv. Janeza Krstnika in Jezusov krst v Jordanu). S sondažnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da so se barvne plasti poleg vzhodne stene ohranile tudi na drugih delih nunske empore.

V notranjščini zahodnega trakta so raziskave v prvem nadstropju razkrile večfazni razvoj stebriščne dvorane z arkadnim hodnikom in prostora južno ob dvorani. Najdba srednjeveških oken, grafitov in predbaročnih opečnih stopnic priča o nenehnem prilagajanju pro- storov. Dendrokronološke analize lesenih elementov so potrdile obsežno barokizacijo dvo- rane v drugi polovici 17. stoletja in celovito sanacijo ostrešja v drugi polovici 19. stoletja.

Zunanjščina objekta je bila obnovljena v skladu z ugotovitvami sondažnih raziskav. Na vzhodni dvoriščni fasadi sta bila na podlagi sledi ušesastih okvirov in horizontalnih črt na novem ometu ponovljena baročna fasadna členitev in restavriran fragmentarno ohranjen baročni poslikan omet z naslikanim akantovim okrasjem okrog oken. Ureditev baročne fasade je mogoče umestiti v trideseta leta 18. stoletja in povezati s praznovanjem 500-letnice samostana. Južna stena je bila v celoti statično sanirana, fasada pa prezentirana v podobi iz časa magdalenk (konec 19. stoletja), vključno z modrim medaljonom z inicial- kama MM in križem.

Arheološke raziskave z izkopavanji ob južni steni zahodnega trakta so z odkritjem temeljev, zidov in nastavkov obokov dokumentirale porušen del južnega dela zahodnega trakta in križni hodnik na prehodu v južni trakt, ki je bil poškodovan v požaru leta 1788. Drobne najdbe, kot so lekarniško steklo, pečnice in keramika, nudijo vpogled v materialno kulturo in vsakdanje življenje redovnic.

The article presents the results of interdisciplinary research—art historical, archaeological, and scientific—as well as conservation interventions carried out at the Studenice convent between 2022 and 2025. After a prolonged period of deterioration, the new owner, the company Enertec, initiated the necessary structural consolidation and restoration of the southern part of the complex, including the western wing and the nuns’ choir. At the same time, extensive research was undertaken, including art-historical studies, stratigraphic probes of plasters and paint layers, archaeological excavations, and scientific dating methods such as dendrochronology and radiocarbon analysis. These investigations provided new insights into the architectural development of the complex from the thirteenth to the late nineteenth century.

The central art-historical contribution of the study is a new iconographic interpretation of the frescoes on the eastern wall of the nuns’ choir. On the basis of comparisons with Central European parallels (such as Giotto’s frescoes in Padua and the cathedral at Gurk), the article proposes that the two scenes—one of which had previously been interpreted as the Death of the Virgin—are in fact iconographically connected with the life of St John the Baptist, representing the Birth of St John the Baptist and the Baptism of Christ in the Jordan. Stratigraphic investigations have further demonstrated that painted layers were preserved not only on the eastern wall but also in other parts of the nuns’ choir.

Inside the western wing, investigations on the first floor revealed a multi-phase develop- ment of the columned hall with an arcaded corridor and the room located to the south of the hall. The discovery of medieval windows, graffiti, and pre-Baroque brick stairs attests to the continuous adaptation of these spaces. Dendrochronological analyses of wooden structural elements confirmed an extensive Baroque transformation of the hall in the second half of the seventeenth century and a comprehensive reconstruction of the roof structure in the second half of the nineteenth century.

The exterior of the building was restored in accordance with the results of stratigraphic investigations. On the eastern courtyard façade, the Baroque façade articulation was recreated on the basis of traces of eared window frames and horizontal lines in the new plaster, and a fragmentarily preserved painted Baroque façade decoration with acanthus orna- ment around the windows was restored. The Baroque façade decoration can be dated to the 1730s and associated with the celebration of the 500th anniversary of the convent. The southern wall was fully structurally stabilised, and the façade was presented in the form it had during the period of the Magdalene sisters in the late nineteenth century, including the blue medallion with the initials MM and a cross.

Archaeological excavations along the southern wall of the western wing, through the discovery of foundations, walls, and vault springings, documented the destroyed southern part of the western wing and the cloister at the transition to the southern wing, an area that was damaged in the fire of 1788. Small finds, such as pharmaceutical glass, stove tiles, and pottery, provide insight into the material culture and everyday life of the nuns.

Der Beitrag behandelt die Ergebnisse interdisziplinärer Untersuchungen (kunsthistori- scher, archäologischer und naturwissenschaftlicher Art) sowie konservatorischer Maßnahmen im Kloster Studenice, die zwischen 2022 und 2025 durchgeführt wurden. Nach einer längeren Phase des Verfalls leitete der neue Eigentümer, das Unternehmen Enertec, die dringend erforderliche statische Sicherung und Restaurierung des südlichen Teils der Anlage mit dem Westtrakt sowie der Nonnenempore ein. Die parallel durchgeführten Untersuchungen, die kunsthistorische Studien, Sondierungen der Putzund Tünche- schichten, archäologische Untersuchungen mit Ausgrabungen sowie naturwissenschaft- liche Datierungsmethoden (Dendrochronologie und Radiokarbonanalyse) umfassten, erbrachten neue Erkenntnisse zur baulichen Entwicklung der Anlage vom 13. bis zum Ende des 19. Jahrhunderts.

Den zentralen kunsthistorischen Beitrag bildet die ikonografische Neuinterpretation der Fresken an der Ostwand der Nonnenempore. Auf der Grundlage von Vergleichen mit mitteleuropäischen Parallelen (z. B. Giotto in Padua, Dom zu Gurk) wird die These aufgestellt, dass die beiden Szenen, von denen eine in früheren Interpretationen als Tod Mariens gedeutet wurde, ikonografisch mit dem Leben des hl. Johannes des Täufers verbunden sind (Geburt des hl. Johannes des Täufers und Taufe Jesu im Jordan). Durch Sondierungen wurde festgestellt, dass sich Farbschichten nicht nur an der Ostwand, sondern auch in anderen Bereichen der Nonnenempore erhalten haben.

Im Inneren des Westtrakts legten die Untersuchungen im ersten Obergeschoss eine mehrphasige Entwicklung des Säulensaals mit Arkadengang sowie des südlich an den Saal angrenzenden Raumes offen. Die Entdeckung mittelalterlicher Fenster, von Graffiti und vorbarocker Ziegeltreppen zeugt von der kontinuierlichen Anpassung der Räume. Dend- rochronologische Analysen der Holzelemente bestätigten eine umfassende Barockisierung des Saals in der zweiten Hälfte des 17. Jahrhunderts sowie eine vollständige Sanierung des Dachstuhls in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts.

Das Äußere des Gebäudes wurde entsprechend den Ergebnissen der Sondierungen restauriert. An der östlichen Hoffassade wurde auf der Grundlage von Spuren geohrter Rahmungen und horizontaler Linien die barocke Fassadengliederung im neuen Putz wie- deraufgenommen; zugleich wurde der fragmentarisch erhaltene barocke bemalte Putz mit gemaltem Akanthusdekor um die Fenster restauriert. Die Gestaltung der barocken Fassade lässt sich in die 1730er Jahre datieren und mit den Feier zum 500-jährigen Bestehen des Klosters in Verbindung bringen. Die Südwand wurde vollständig statisch saniert, während die Fassade in ihrem Erscheinungsbild aus der Zeit der Magdalenerinnen (Ende des 19. Jahrhunderts) präsentiert wurde, einschließlich des blauen Medaillons mit den Initialen MM und einem Kreuz.

Archäologische Untersuchungen mit Ausgrabungen entlang der Südwand des Westtrakts dokumentierten durch die Freilegung von Fundamenten, Mauern und Gewölbeansätzen den zerstörten Abschnitt des südlichen Teils des Westtrakts sowie den Kreuzgang am Übergang zum Südtrakt, der bei dem Brand von 1788 beschädigt worden war. Kleinfunde wie Apothekenglas, Ofenkacheln und Keramik geben Einblick in die materielle Kultur und das Alltagsleben der Nonnen.

Viri

NŠAM, Nadškofijski arhiv Maribor

• Magdalenke v Studenicah, kronika magdalenk 1870–1944

ZAC, Zgodovinski arhiv Celje

• Okrožni urad Celje, šk. 131, Plan des Exnonen Klosters zu Studenitz

ZRC SAZU, UIFS

• Terenski zapiski Franceta Steleta, LXXXVI, 9. 1947
• Terenski zapiski Franceta Steleta, CXXI, 4. 1954

Župnijski arhiv (ŽA) Studenice

• Gedenk=Buch der Kuratie h. Dreikönig in Studenitz errichtet im Jahre 1856 von J. A. Kurat (župnijska kronika)
• Razni zgodovinski podatki za kroniko

Drugi viri

Dolinšek, Blaž. Strokovno mnenje o gradbeno konstrukcijskem stanju samostana Studenice pri Poljčanah, februar 2023, arhiv Centra za materiale in konstrukcije, Gradbeni inštitut ZRMK, Ljubljana.

Ježovnik, Miran. Poročilo o ogledu Samostana dominikank v Studenicah, EŠD 707, maj 2022, arhiv ZVKDS, OE Maribor.

Klemenčič, Kristina & Krajnc, Eva Lucija. Konservatorsko-restavratorsko poročilo. Delavnica Studenice, Studenice – samostan dominikank, maj 2024, arhiv Oddelka za restavratorstvo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

Kostanjšek Brglez, Simona, Studenice – Samostan dominikank, Rezultati sondažnih raziskav, potek obnove in predlog ureditve južne in vzhodne fasade zahodnega samostanskega trakta, marec 2023, arhiv ZVKDS, arhiv podjetja Enertec.

Kostanjšek Brglez, Simona. Vloga za umestitev nunske empore v Studenicah v letni pro- gram Restavratorskega centra, 18. 8. 2023, arhiv Restavratorskega centra ZVKDS, arhiv podjetja Enertec.

Kostanjšek Brglez, Simona. Samostan Studenice, Preventivno sondiranje zahodne empore in priprava restavratorsko konservatorskega projekta. Dodatek k vlogi za umestitev raziskav nunske empore v Studenicah v letni program Restavratorskega centra, 6. 10. 2023, arhiv Restavratorskega centra, ZVKDS, arhiv podjetja Enertec.

Merela, Maks & Balzano, Angela & Krže, Luka & Pivk, Meta & Capuder, Martin & Čufar, Katarina Poročilo. Identifikacija in dendrokronološka analiza lesa iz Samostana Studenice, maj 2024, arhiv Katedre za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Nylaander, Nastja. Poročilo o konservatorsko restavratorskih raziskavah – restavrator- sko sondiranje, oktober 2025, arhiv ZVKDS OE Maribor, arhiv Restavratorskega centra ZVKDS.

Poročilo o opravljenem spomeniškovarstvenem projektu v letu 2023, arhiv ZVKDS, OE Maribor, arhiv podjetja Enertec.

Poročilo o opravljenem spomeniškovarstvenem projektu v letih 2023−2025, arhiv ZVKDS, OE Maribor, arhiv podjetja Enertec.

Vinder, Jasna. Poročilo o opravljenih arheoloških raziskavah ob gradnji zaradi utrditve južne stene zahodnega trakta samostana v Studenicah, junij 2024, arhiv ZVKDS, OE Maribor, arhiv podjetja PJP.

Literatura

Curk, Jože. Studenice – pomemben spomenik naše umetnostne zgodovine, Ġasopis za zgodovino in narodopisje = Review for history and ethnography 51 (1980), št. 2, str. 284−310.

Jeffrey F. Hamburger. The Visual and the Visionary: Art and Female Spirituality in Late Medieval Germany, New York: Zone books, 1998.

Horvat, Alenka. Upravna stavba samostana dominikank v Studenicah, nova odkritja o zgodovini nastanka. Letno poročilo 1999. Maribor: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, 2001.

Horvat, Alenka. Obnova samostana Studenice. Zbornik občine Slovenska Bistrica, 3. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 2009, str. 160−174.

Höfler, Janez. Srednjeveške freske v Sloveniji. 4, Vzhodna Slovenija. Ljubljana: Družina, 2004.

Kostanjšek Brglez, Simona & Urlep, Lilijana. Studenice, drobci iz zgodovine samostana. Nadškofijski arhiv Maribor, Občina Poljčane in Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, 2025 (razstavni panoji).

Kostanjšek Brglez, Simona & Zupan, Alenka. Studeniški samostan v luči obnovitvenih posegov. Zadruga Živo Gnezdo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Slovensko konservatorsko društvo in Občina Poljčane (razstavni panoji).

Kovačič, Fran. Zbelovo, Studenice, Studeniški požar l. 1788. Ġasopis za zgodovino in narodopisje = Review for history and ethnography (1905), št. 1/2, str. 78–82.

Laske, Katja & Holl, Oskar & Dobschütz, Renate & Jaszai, Geza, Taufe Jesu. Lexikon der christlichen Ikonographie, 4 (gl. ur. Katja Laske & Oskar Holl). Rim, Freiburg, Basel, Dunaj: Herder, 1972.

Menoni, Simona. Preliminarna ocena novoodkritih stenskih slikarij na območju mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (1990–2013). Varstvo spomenikov (2016), št. 49, str. 91−111.

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan: ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005.

Oter Gorenčič, Mija. Deformis formositas ac formosa deformitas: samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji. Ljubljana: ZRC SAZU, 2009.

Zadnikar, Marijan. Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982.

Weis Elisabeth, Johannes der Täufer. Lexikon der christlichen Ikonographie, 7 (gl. ur. Karl Georg Kaster). Rim, Freiburg, Basel, Dunaj: Herder, 1974, str. 164−190.