THE ZNAMENJE JOURNAL AS PART OF THE CREATIVE OEUVRE OF GRMIČ
DIE ZEITSCHRIFT ZNAMENJE ALS TEIL DES KREATIVEN OEUVRES VON GRMIČ
| Avtor (eng. Author) |
Srečko Reher |
|
DOI |
https://doi.org/10.62409/czn.259 |
|
PDF |
|
|
Številka (eng. Number) |
|
| Ključne besede | Vekoslav Grmič, revija Znamenje, institucionalna vernost, slovensko krščanstvo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, knjižni program »Sodobna misel«. |
| Keywords |
Vekoslav Grmič, Znamenje journal, institutional religiosity, Slovenian Christianity in the 1970s, Sodobna misel (Contemporary Thought) book programme. |
| Povzetek |
|
Ustanovitev in vsebinska naravnanost revije Znamenje, ki so jo ustanovili trije osrednji takratni katoliški intelektualci Vekoslav Grmič, Edvard Kocbek in Stanko Cajnkar leta 1971, sovpada s številnimi premiki tako na političnem, kulturnem in gospodarskem področju v takratni Jugoslaviji kot tudi v Katoliški cerkvi po 2. vatikanskem koncilu. V tem desetletju proti koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se začeli vzpostavljati tudi novi odnosi med jugoslovansko oblastjo in Rimskokatoliško cerkvijo: po pogajanjih med Svetim sedežem in Jugoslavijo je junija 1966 sledil podpis protokola, avgusta leta 1970 pa obnovitev diplomatskih odnosov, ki jo je prinesla nova vatikanska politika do komunističnih držav; utiral jo je kardinal Casaroli s sporazumi in misijami v deželah realsocializma; dialog, ki ga je Vatikan začel vzpostavljati s komunističnimi oblastmi, je omogočil, da je bil aprila leta 1968 Vekoslav Grmič imenovan za pomožnega škofa v Mariboru: z njegovim imenovanjem je bil nakazan tudi odnos aktualne oblasti do vernih; nov odnos oblasti do Katoliške cerkve se je odrazil še posebej na znani idrijski okrogli mizi, ki jo je jeseni leta 1968 organiziral Klub mladih na temo Ali je Bog mrtev? Na njej sta poleg Vekoslava Grmiča in Janeza Janžekoviča sodelovala še Marko Kerševan in Zdenko Roter. Ker so se pokazale ugodne družbenopolitične razmere in potrebe, da se po koncilu prevetri tudi Cerkev na Slovenskem, so začeli nekateri takratni intelektualci razmišljati o ustanovitvi nove teološke revije. Tega prepiha v Katoliški cerkvi na Slovenskem tudi po petih letih po koncilu še ni bilo moč čutiti. Še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je slovenska Cerkev tičala globoko v katolicizmu, kakršen se je na Slovenskem oblikoval od srede 19. stoletja naprej. Pretežni del starejših duhovnikov je še vedno ostajal pri »preizkušeni predkoncilski pastoralni praksi«: spodbujanju tradicionalnih pobožnosti in cerk venosti; ni pa si upal graditi na osebni posameznikovi veri in odgovarjati na vprašanja, ki se verujočemu pojavljajo o njegovi veri ter instituciji in jih ni moč reševati s cenenimi katekizemskimi odgovori in zahtevami le po izpolnjevanju cerkvenopravnih predpisov. Grmič je v reviji Znamenje sodeloval vse od prve številke, ki so jo izdali leta 1971, in do smrti leta 2005: v njej je objavil v rubriki Razprave in eseji 159 besedil, v rubriki Zapisi 153 besedil; prispeval je 4 prevode; v rubriki Ocene je njegovih 127 ocen književnih del in 4krat se je odzval na polemiko. Sprva je v reviji le objavljal, kasneje pa postal tudi njen urednik: glavni urednik je bil od 17. do 20. letnika, odgovorni urednik od 16. do 20. letnika; vključen je bil tudi v njene odbore. Tudi po njegovi zaslugi reviji Znamenje v 42 letih (od 1971 do 2012) izhajanja niso dajali ton samo priznani domači teologi in razumniki – ne oziraje se, ali so verujoči ali neverujoči ali drugače verujoči –, ampak so jo bogatile prevodne razprave vrhunskih svetovnih teologov in znanstvenikov z najrazličnejših področij znanosti, v katerih so kritično pre sojali tradicionalno teologijo, verske prakse, cerkveno institucionalno vernost, družbeno, politično in kulturno dogajanje v Evropi in po svetu ter odpirale obzorja novih kontekstnih teologij, ki so odgovarjale na konkretna vprašanja v luči vere. Še posebej je treba izpostaviti znano mednarodno revijo Concilium, v kateri je objavljal tudi Grmič. |
| Summary |
|
The founding and content focus of Znamenje journal, founded in 1971 by three central Catholic intellectuals of the time, Vekoslav Grmič, Edvard Kocbek and Stanko Cajnkar, coincided with a number of changes in the political, cultural, and economic spheres of both Yugoslavia at the time and the Catholic Church after the Second Vatican Council. In this decade, towards the end of the 1960s and the beginning of the 1970s, new relations between the Yugoslav authorities and the Roman Catholic Church began to be established: negotiations between the Holy See and Yugoslavia were followed by the signing of a proto col in June 1966, and in August 1970 by the renewal of diplomatic relations brought about by the Vatican’s new policy towards the communist countries; this was paved by Cardinal Casaroli’s agreements and missions to the countries of real socialism; the dialogue which the Vatican began to establish with the communist authorities made it possible for Veko slav Grmič to be appointed as auxiliary bishop in Maribor in April 1968: his appointment also signalled the attitude of the current authorities towards the faithful; the new attitude of the authorities towards the Catholic Church was reflected especially in the wellknown round table in Idrija, organised by the Youth Club in the autumn of 1968, on the topic Is God Dead? In addition to Vekoslav Grmič and Janez Janžekovič, Marko Kerševan and Zdenko Roter also took part. In the aftermath of the Council, some intellectuals in Slovenia recognized the need to cre ate a new theological journal in response to the favorable sociopolitical climate and the need for enlightenment within the Church. However, even five years after the Council, the Catholic Church in Slovenia had yet to experience any significant changes. By the 1970s, the Slovene Church was still firmly rooted in Catholicism, as it had been since the mid19th century. The majority of older priests continued to rely on preConciliar pastoral practices, promoting traditional piety and churchmanship. They were hesitant to build upon the personal faith of individuals and address the challenging questions believers have about their faith and the institution. These issues could not be resolved by simplistic catechism answers and mere compliance with ecclesiastical regulations. Grmič contributed to Znamenje journal from its first issue in 1971 until his death in 2005: he published 159 texts in the Discussions and Essays section, 153 texts in the Notes section; he contributed 4 translations; his 127 reviews of literary works are in the Reviews section; and he responded to the controversy on 4 occasions. In the beginning he only published in the journal, but later on he also became its editor: he was editorinchief from the 17th to the 20th volume, and editor responsible from the 16th to the 20th volume; he was also involved in the journal’s committees. Thanks to him, in the 42 years of its publication (from 1971 to 2012), Znamenje has not only been given tone by renowned local theologians and intellectuals – whether believers, nonbelievers, or otherwise – but has also been enriched by translations by the world’s top theologians and scientists from a wide range of scientific fields, critical assessments of traditional theology, religious practices, the Church’s institutional religiosity, social, political and cultural developments in Europe and around the world, and opening up the horizons of new contextual theologies that answered concrete questions in the light of faith. Particular mention should be made of the wellknown international journal Concilium, where Grmič also published. |
| Zusammenfassung |
|
Die Gründung und der inhaltliche Charakter der Zeitschrift Znamenje, die 1971 von drei der führenden katholischen Intellektuellen jener Zeit, Vekoslav Grmič, Edvard Kocbek und Stanko Cajnkar, gegründet wurde, fiel mit einer Reihe von Veränderungen im politischen, kulturellen und wirtschaftlichen Bereich sowohl im damaligen Jugoslawien als auch in der katholischen Kirche nach dem Zweiten Vatikanischen Konzil zusammen. In diesem Jahrzehnt, gegen Ende der 1960er und Anfang der 1970er Jahre, kam es zur Aufnahme neuer Beziehungen zwischen den jugoslawischen Behörden und der Römisch Katholischen Kirche: Auf die Verhandlungen zwischen dem Heiligen Stuhl und Jugoslawien folgte im Juni 1966 die Unterzeichnung eines Protokolls und im August 1970 die Erneuerung der diplomatischen Beziehungen im Zuge einer neuen Politik des Vatikans gegenüber den kommunistischen Ländern, die durch die Abkommen und Missionen von Kardinal Casaroli in den Ländern des Realsozialismus vorbereitet wurde. Der Dialog, den der Vatikan mit den kommunistischen Behörden aufzunehmen begann, ermöglichte die Ernennung von Vekoslav Grmič zum Weihbischof in Maribor im April 1968: Seine Ernennung war auch ein Zeichen für die Haltung der derzeitigen Behörden gegenüber den Gläubigen; die neue Haltung der Behörden gegenüber der katholischen Kirche spiegelte sich vor allem in dem wohlbekannten Runden Tisch in Idrija wider, den der Jugendclub im Herbst 1968 zum Thema Ist Gott tot? organisierte. Neben Vekoslav Grmič und Janez Janžekovič nahmen auch Marko Kerševan und Zdenko Roter daran teil. Da die gesellschaftspolitische Situation günstig war und die Notwendigkeit einer Neu orientierung der Kirche in Slowenien nach dem Konzil offensichtlich wurde, begannen einige Intellektuelle der damaligen Zeit über die Gründung einer neuen theologischen Zeitschrift nachzudenken. Auch fünf Jahre nach dem Konzil war dieser Wandel in der katholischen Kirche in Slowenien noch nicht zu spüren. Selbst in den 1970er Jahren war die slowenische Kirche noch tief im Katholizismus verwurzelt, wie sich dieser in Slowe nien seit Mitte des 19. Jahrhunderts entwickelt hatte. Der Großteil der älteren Geistlichen hielt immer noch an der „bewährten vorkonziliaren pastoralen Praxis“ fest: Sie förderten die traditionelle Frömmigkeit und das kirchliche Leben, wagten es aber nicht, auf dem persönlichen Glauben des Einzelnen aufzubauen und die Fragen zu beantworten, die sich für den Gläubigen in Bezug auf seinen Glauben und seine Institution stellen und die nicht durch bloße Katechismusantworten und die Forderung nach der Einhaltung kirchlicher Vorschriften gelöst werden können. Grmič hat von der ersten Ausgabe im Jahr 1971 bis zu seinem Tod im Jahr 2005 für die Zeitschrift Znamenje publiziert: 159 Texte in der Rubrik Diskussionen und Aufsätze, 153 Texte in der Rubrik Notizen; er steuerte 4 Übersetzungen bei; seine 127 Rezensionen literarischer Werke sind in der Rubrik Rezensionen zu finden; und er hat 4mal auf die Kontroverse geantwortet. Anfangs publizierte er nur in der Zeitschrift, später wurde er ihr Herausgeber: er war Chefredakteur vom 17. bis zum 20. Jahrgang und verantwortlicher Redakteur vom 16. bis zum 20. Jahrgang; außerdem wirkte er auch in den Komitees der Zeitschrift mit. Dank ihm wurde die Zeitschrift Znamenje in den 42 Jahren ihres Erscheinens (von 1971 bis 2012) nicht nur von renommierten einheimischen Theologen und Intellektuellen – ob gläubig, ungläubig oder andersgläubig – geprägt, sondern auch durch Übersetzungen von weltweit führenden Theologen und Wissenschaftlern aus einer Vielzahl von Fachgebieten bereichert, in welchen kritisch diskutiert wurde, was die traditionelle Theologie, die reli giösen Praktiken, die institutionelle Religiosität der Kirche, die sozialen, politischen und kulturellen Entwicklungen in Europa und auf der ganzen Welt betri@, und in welchen neue kontextuelle Theologien, die konkrete Fragen im Lichte des Glaubens beantworten, die Horizonte erweitern. Besonders erwähnenswert ist die bekannte internationale Zeit schrift Concilium, in der Grmič auch veröffentlichte. |
| Viri in literatura |
|
Arhivsko gradivo
|
|
Časopisni viri
|
|
Literatura
Brantschen, B. Johannes: Bog je večji kot naše srce. Po sledeh njegove nežnosti, Znamenje (Knjižna zbirka sodobna misel), Petrovče 2004, 92 strani. Cajnkar, Stanko: Pogovor s preteklostjo, v: Znamenje 1(1971) 1, str. 3–13. Drewermann Eugen: Ko se nebo dotakne zemlje. Razmišljanja o Jezusovih prilikah, Znamenje, Petrovče 1999, 198. stani. Grandovec, Helena: Zgodbe iz življenja, Zbornik ob 80letnici škofa Grmiča, Znamenje 33(2003), str. 166–182. Grmič, Vekoslav: Prenova Cerkve v Sloveniji, v: Resnica iz ljubezni. Kritična razmišlja nja, SDD, Ljubljana 1979, str. 205–214.
Vera–nevera danes, v: Iskanje resnice, Založba Unigraf, Ljubljana 1997, str. 9–19. Hedžet Tóth, Cvetka, Kovačič Peršin, Peter, Reher, Srečko: Vekoslav Grmič, škof pričevalec Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo (zbirka Frontier), Maribor 2022, 220 stani. Vekoslav Grmič o protestantizmu, v: Stati inu obstati 10(2014),19–20, str. Kocbek, Edvard: Reviji na pot, v: Znamenje 1(1971) 1, str. Kocjan, Aleš: Slovenski tednik in Ekspres sta Cerkvi škodila, Večer, sreda, 6. april 2011. Kovačič Peršin, Peter: O našem verskem tisku, Znamenje 1(1971) 3/4, str. 158–161.
KrajncVrečko, Fanika: Biografsko kazalo 1971–1999, Znamenje 30 let, Petrovče 2000, 129 strani.
Kerševan, Marko: Resnica in upanje, v: Zbornik ob 80letnici škofa Grmiča, 33 Znamenje 3–4 (2003), str. 49–53. Kos, Marjan: Anton Vogrinec – libeliški puntar, v: Znamenje 37(2007), 5–6, str. 99–101. Küng, Hans: Credo, Založba Znamenje, Petrovče 1995, 270 strani.
Lodrant, Jože: Anton Vogrinec in še kdo, v: Znamenje 37(2007) 5–6. M. Kos, Anton Vogrinec – libeliški puntar, v: Znamenje 37(2007), 5–6, str. 111–113.
Maver, Aleš: Zastrta Znamenja: Vprašanje disidentstva Katoliške cerkve v Sloveniji v obdobju »Vzhodne politike« in revija Znamenje, Annale, 27(2017) 4, str. 793–830. Perko, Franc: Slovenski kristjan v samoupravni družbi, v: Znamenje 1(1971)5, str. 180–189. Rode, Franc: Iberijski zapisi, v: Znamenje 2(1972) 3/4, str. 291–305.
Pivec, Franci: Vekoslav Grmič za življenje brez strahu, ČZN 4 (2016), str. 85–95. Rajhman, Jože: Mariborsko bogoslovje in njegov pomen za rast mariborske škofije, v: Zbornik ob 750letnici mariborske škofije, Mariborski škofijski ordinariat, Maribor 1978, str. 37–43.
Ramšak, Jure: »Bo mar internacionala postala himna vernih?« Sovjetska zveza in rusko pravoslavje na straneh teološke revije Znamenje, v: Stičišče religijskih svetov: Družbeni in politični vidiki ekumenizma na Slovenskem (zbral in uredil Gašper Mithans, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, Znanstvena založba Annales, Koper 2018, 27(2017) str. 99–119 Reher, Srečko: Revija Znamenje – izziv slovenskemu katolicizmu, v: Znamenje 42(2012) 1–6, str. 1–29.
Slomšek, Anton, Martin: Šola poslednje sodbe, pekla in neskončne večnosti, v: Drobtinice za leto 1865–1866, str. 73–84. Šolinc, Vinko: Razmišljanje o slovenskem verskem tisku, v: Znamenje 1(1971) 5, str. 258. Truhlar, Vladimir: Koliko je v slovenski Cerkvi religije, v: Znamenje 1(1971) 3/4, str. 127–132.
– –: Pokoncilski katoliški etos, Mohorjeva družba, Celje 1967, 214 strani. Grmičev zbornik. Ob 75letnici dr. Vekoslava Grmiča in 30letnici njegovega škofovskega posvečenja, Znamenje 28(1998) 3–4, 149 strani. Zbornik – v spomin škofu dr. Vekoslavu Grmiču, Znamenje 35(2005) 3–4, 129 strani. Zbornik ob 80letnici škofa Grmiča, Znamenje 33(2003) 3–4, 235 strani. Vogrinec, Anton: Nostra maxima culpa, Založba Znamenje, Petrovče 1996, str. 162 strani. Zahrnt, Heinz: Živeti kot da Bog je, Založba Znamenje, Petrovče, str. 212 strani. Žakelj, Stanko: Kdo manipulira? v: Znamenje 5(1971), str. 256–258. Žveglič, Hieronim: Vekoslav Grmič – 60 letnik, v: Mohorjev koledar, MD, Celje 1984, str. 129–131. |
