SLOVENIAN LANGUAGE FROM SLOMŠEK TO GRMIČ
DIE SLOWENISCHE SPRACHE VON SLOMŠEK BIS GRMIČ
Avtor (eng. Author) |
Marko Jesenšek |
DOI |
|
PDF |
|
Številka (eng. Number) |
|
Ključne besede |
Vekoslav Grmič, Anton Martin Slomšek, slovenski jezik, vzgoja in izobraževanje, sporazumevanje, jezik – misel. |
Keywords |
Vekoslav Grmič, Anton Martin Slomšek, Slovene language, upbringing and education, communication, language-thought. |
Povzetek |
Grmiča pri razmišljanju o slovenskem jeziku, vzgoji in izobraževanju niso obremenjevala čustva in pretirana vznesenost, značilna za pojmovanje jezika in naroda sredi 19. stoletja, ko se je v pomladi narodov izenačilo slovensko jezikovno vprašanje z nacionalnim v enačbi: jezikovna enotnost = državotvornost. Slomškovo prebujanje slovenske narodne zavesti v Mariboru, (jezikovne) odmeve revolucionarnega leta 1848, ki jih je dodatno nadgradil program Zedinjene Slovenije, je vendar ustrezno prenesel v sredino 20. stoletja in jih povezal z dogodki med NOB ter Slomškovimi mislimi v narodovih preizkušnjah 20. stol. Izvirno Grmičevo razumevanje jezika izhaja iz Slomškove misli za naš čas, ki jo je vključil v svoje razumevanje slovenstva in suverenosti slovenskega naroda v vsakem izmed nas; pri tem je ves čas opozarjal na nasprotja med vero in nevero in se skliceval na temeljno poslanstvo jezika, tj. na pravilno sporazumevanje, ki mora potekati v duhu dialoga, saj za človeka gre. Moja misel je torej iskanje resnice ‒ Grmič je tako vzpostavil enačbo za 21. stoletje: jezik = misel. Ne pozabimo, če nam vzamejo slovenski jezik, nam vzamejo »misel«, nas izslovenijo in naredijo za Neslovence. |
Summary |
When considering the Slovenian language, education, and upbringing, Grmič did not have the same emotional attachment and exaggerated enthusiasm that were typical of the 19th century. At that time, during the Spring of Nations, the Slovenian linguistic issue was equated with the national one in the equation: linguistic unity = state-formation. Slomšek’s awakening of Slovenian national consciousness in Maribor, the echoes of the revolutionary year of 1848, which were developed by the programme of the United Slovenia, were appropriately transposed to the middle of the 20th century and connected with the events during the National Liberation Front and Slomšek’s thoughts in the nation’s trials of the 20th century. Grmič’s understanding of language is rooted in Slomšek’s ideas on Slovene nationhood and the sovereignty of the Slovene nation. He believed that language is a fundamental tool for proper communication and dialogue, and that it is essential for carrying out the mission of truth-seeking. Grmič emphasized that the use of language should be a means of promoting understanding and cooperation among people, while also acknowledging the contradictions between faith and unbelief. For him, language and thought are inseparable, and the loss of one would mean the loss of the other. My thought, therefore, is the search for truth – Grmič thus established an equation for the 21st century: language = thought. Therefore, the preservation of Slovene language is crucial in maintaining our identity as Slovenians. Let us not forget that if they take away our Slovene language, they take away our “thought”, we risk being dehumanized and losing our sense of belonging. |
Zusammenfassung |
Die Gedanken von Grmič über die slowenische Sprache, Erziehung und Bildung waren nicht von den Emotionen und der übermäßigen Euphorie belastet, die für die Auffas- sung von Sprache und Nation in der Mitte des 19. Jahrhunderts typisch waren, als im Völkerfrühling die slowenische Sprachfrage mit der nationalen Frage in der Gleichung gleichgesetzt wurde: sprachliche Einheit = Staatsbildung. Das Erwachen des slowenischen Nationalbewusstseins durch Slomšek in Maribor, die (sprachlichen) Anklänge an das Revolutionsjahr 1848, die durch das Programm des Vereinigten Sloweniens weiterentwickelt wurden, wurden jedoch passenderweise in die Mitte des 20. Jahrhunderts verlegt und mit den Ereignissen während der Nationalen Befreiungsfront und dem Denken von Slomšek in den Bewährungsproben der Nation des 20. Jahrhunderts verbunden. Das ursprüngliche Sprachverständnis von Grmič entstammt dem Denken von Slomšek für unsere Zeit, das er in sein Verständnis der slowenischen Nationalität und der Souveränität der slowenischen Nation in jedem von uns einfließen ließ. Dabei machte er immer wieder auf die Widersprüche zwischen Glaube und Unglaube aufmerksam und verwies auf die grundlegende Aufgabe der Sprache, d.h. die richtige Kommunikation, die im Geiste des Dialogs erfolgen muss, weil es um den Menschen geht. Meine Gedanken sind also von der Suche nach der Wahrheit geprägt – Grmič stellte damit eine Gleichung für das 21. Jahrhundert auf: Sprache = Denken. Wir sollten nicht vergessen, dass, wenn man uns die slowenische Sprache wegnimmt, man uns das „Denken“ wegnimmt, uns entmenschlicht und uns zu Nicht-Slowenen macht. |
Viri in literatura |
Literatura
Vekoslav GRMIČ, 1985: Pomen Slomškovega bogoslovja v procesu nacionalnega osvešča- nja Štajerskih Slovencev, Ġasopis za zgodovino in narodopisje 56 = 21, 2, 129–138. Vekoslav GRMIČ, 1991: A. M. Slomšek – ob 130-letnici visokega šolstva v Mariboru. Mohorjev koledar, 60–61. Vekoslav GRMIČ, 1992: Kristjan pred izzivi časa. Maribor: Mariborski tisk. Vekoslav GRMIČ, 1995: Moja misel. Ljubljana: Založba Unigraf. Vekoslav GRMIČ, 1999: Kako ohraniti nacionalno identiteto in preživeti kot narod v združeni Evropi, Anthropos 31/4–6, 124–126. Marko JESENŠEK, 2003: Slomškov jezikovni nazor in slog. Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. (Ob- dobja 20). Ur. Ada Vidovič Muha. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 669–682. Marko JESENŠEK, 2008: Slovenski jezik od malonedeljske besede do ljutomerskega tabora, Ġasopis za zgodovino in narodopisje 79 = n. v. 44/1–2, 146–160. Marko JESENŠEK, 2010: Slomškova rokopisna slovnica – Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne. Studia Historica Slovenica 10/2–3, 667–681. Marko JESENŠEK, 2015: Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. (Zora, 110). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Marko JESENŠEK, 2016: Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi. (Zora 117). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Marko JESENŠEK, 2018: Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. (Zora, 129). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Marko JESENŠEK, 2020: Majniška deklaracija in slovenski jezik (1917–1989–2020). Anton Korošec in sto let Majniške deklaracije. Ur. Marko Jesenšek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča. 179–207. Marko JESENŠEK, 2020a: Prekmurski knjižni jezik in narečje. »Mi vsi živeti ščemo«. Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice. Ur. Peter Šitih, Atila Kovacs, Kornelija Ajlec. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 524–564. Marko JESENŠEK, 2021: Kremplov vpliv na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Deroči vrelec Antona Krempla. (Zora, 141). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba. 13–68. Marko JESENŠEK, 2021a: Poglavja iz razvoja slovenskega jezika. (Zora, 145). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Marko JESENŠEK, 2022: Malonedeljsko čitalništvo in slovenski jezik. Ġitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji. (Zora, 146). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 7–39. Marko JESENŠEK, 2022: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 1 spletni vir. https://dk.um.si/ IzpisGradiva.php?id=83536, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z82VQTBE, Franc KOVAČIČ, 1928: Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928). Maribor: Lavantinski kn. šk. ordinariat. OGNJIŠČE, 2009 = Blaženi Slomšek in dve obletnici. https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/ priloga/2320-blazeni-slomsek-in-dve-obletnici Dostopno 7. 10. 2023. Anton Martin SLOMŠEK, 1838: Tri pridige o jeziku. III Dolžnost svoj jezik spoštovati. https://nl.ijs.si/e-zrc/slomsek/html/slomsek-sl3.html#sl3o.48 Dostopno 7. 10. 2023. Marjan TURNŠEK, 2012: Govor nadškofa Turnška na občinski proslavi ob obletnici prestavitve škofijskega sedeža. Katoliška cerkev v Sloveniji – Uradna spletna stran Slovenske škofovske konference. https://katoliska-cerkev.si/govor-nadskofa-turnska-na-obcinski- -proslavi-ob-obletnici-prestavitve-skofijskega-sedeza Dostopno 7. 10. 2023. Rafko VALENČIČ, 2010: Osnove pastoralne teologije (Zbirka Teologija za laike, Družina 2). Ljubljana: Družina. |