Jelka Piškurić

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.294

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 3, 2025

Prispevek obravnava postopen razvoj Kovinske industrije Ig v času socializma, preko česar izpostavlja širše procese, ki so zaznamovali socialistično družbo, kot so opuščanje kmetijskih dejavnosti, industrializacija podeželja ter hkrati počasna modernizacija, ki je izhajala iz nenehnega pomanjkanja proračunskih sredstev.

Politično naravnani gospodarski ukrepi povojnih oblasti, ki so bili izvedeni med letoma 1945 in 1948 (zaplembe, agrarna reforma in nacionalizacija), so tudi na Igu vzpostavili nove družbene in gospodarske odnose. Kovinska industrija Ig je nastala v specifičnih družbeno-političnih razmerah po koncu druge svetovne vojne, po drugi fazi nacionalizacije, s katero je država leta 1948 vzpostavila nove gospodarske odnose v skoraj vseh neagrarnih panogah; ukrep je imel poleg gospodarskega tudi politično ozadje. Razvila se je iz nacionalizirane obrtne delavnice ključavničarskega mojstra Cirila Podržaja. Posest je bila izročena Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica, ki je na njeni osnovi ustanovil novo podjetje kovinske stroke – Okrajno kovinsko podjetje Ig. To se je kmalu preimenovalo v Okrajna kovinska industrija Ig in nato v Kovinska industrija Ig. Delovna mesta v industriji so za podeželske prebivalce prinesla nov vir dohodka, ki je zaradi neugodne kmetijske politike postal še kako dobrodošel.

Začetki podjetja so bili skromni in čeprav je v imenu nosilo besedo industrija, so delavci sprva delali na obrtniški način. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je podjetje nenehno borilo s poslovnimi težavami; njegova proizvodnja je trpela zlasti zaradi pomanjkanja su- rovin, iztrošenega delovnega parka in slabe storilnosti. Po prestrukturiranju proizvodnje se je začelo postopoma širiti tudi po zaslugi odpovedovanja delavcev. Položaj zaposlenih sprva ni bil rožnat, a je prinašal upanje v napredek in boljše življenje. Z razvojem podjetja se je število zaposlenih postopoma povečevalo; postopoma so se spreminjale tudi delovne razmere. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je imelo podjetje že okoli 210 zaposlenih; od tega je bila kar polovica žensk.

Kovinska industrija Ig, ki je v obravnavanem obdobju preživela tako krizna obdobja kot prestrukturiranja, je relativno uspešno krmarila znotraj socialističnega gospodarstva. Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja se je iz obrtne delavnice razširila v podjetje s širokim programom izdelkov. Vpliv podjetja je segal tudi preko gospodarskih učinkov, kar je v času socializma veljalo za marsikatero podjetje. Kovinska industrija Ig ni bila le največji delodajalec na Igu, ampak je aktivno sodelovala tudi pri razvoju kraja in bila vpeta v njegovo družbeno življenje.

The article examines the gradual development of the Ig Metal Industry during the socialist period, using this local enterprise to highlight broader processes that shaped socialist society, including the abandonment of agricultural activities, the industrialization of ru- ral areas, and a slow pace of modernization resulting from a persistent lack of budgetary resources.

Politically motivated economic measures implemented by the post-war authorities between 1945 and 1948 (confiscations, agrarian reform, and nationalization) also established new social and economic relations in Ig. The Ig Metal Industry emerged in specific socio- political circumstances after the end of the Second World War, following the second phase of nationalization, through which the state in 1948 introduced new economic relations in almost all non-agricultural sectors; this measure had not only economic but also political motives. The enterprise developed out of a nationalized craft workshop owned by master locksmith Ciril Podržaj. The property was transferred to the District People’s Committee of Ljubljana Surroundings, which used it as the basis for establishing a new metalworking enterprise, the District Metal Enterprise Ig. This was soon renamed the District Metal Industry Ig and later the Ig Metal Industry. Industrial employment provided the rural population with a new source of income, which became particularly important in the context of unfavorable agricultural policies.

The beginnings of the enterprise were modest, and despite the inclusion of the word “industry” in its name, production initially relied on craft-based methods. During the 1950s, the enterprise struggled with persistent business difficulties; production was hindered primarily by shortages of raw materials, worn-out equipment, and low labor productivity. After the restructuring of production, the enterprise began to expand gradually, partly as a result of workers’ sacrifices. Although the position of employees was initially far from favorable, industrial employment offered prospects of progress and a better life. With the development of the enterprise, the number of employees steadily increased, and working conditions gradually improved. By the mid-1970s, the enterprise employed approximately 210 workers, nearly half of whom were women.

Throughout the period under consideration, the Ig Metal Industry experienced both crises and restructuring, yet it navigated the socialist economic system relatively successfully. By the late 1980s, it had grown from a small craft workshop into an enterprise with a broad range of products. Its significance extended beyond economic development, as was characteristic of many enterprises in the socialist period. The Ig Metal Industry became the largest employer in the locality and played an active role in the development of the settlement, while also being closely integrated into its social life.

Der Artikel erörtert die schrittweise Entwicklung der Metallindustrie Ig während der sozialistischen Ära und beleuchtet dabei umfassendere Prozesse, die die sozialistische Gesellschaft prägten, wie die Aufgabe der landwirtschaftlichen Tätigkeiten, die Industrialisierung des ländlichen Raums und gleichzeitig die langsame Modernisierung, die aus dem ständigen Mangel an Haushaltsmitteln resultierte.

Die politisch motivierten Wirtschaftsmaßnahmen der Nachkriegsbehörden, die zwischen 1945 und 1948 umgesetzt wurden (Enteignungen, Agrarreform und Verstaatlichung), schufen auch in Ig neue soziale und wirtschaftliche Verhältnisse. Die Metallindustrie in Ig entstand unter spezifischen soziopolitischen Bedingungen nach dem Zweiten Weltkrieg, nach der zweiten Phase der Verstaatlichung, mit der der Staat 1948 in nahezu allen nichtlandwirtschaftlichen Sektoren neue Wirtschaftsbeziehungen etablierte; die Maßnahme hatte neben einem wirtschaftlichen auch einen politischen Hintergrund. Sie entwickelte sich aus der verstaatlichten Handwerkswerkstatt des Schlossermeisters Ciril Podržaje. Das Eigentum wurde dem Volkskomitee des Bezirks Ljubljana übergeben, das darauf ein neues Metallverarbeitungsunternehmen gründete – die Metallindustrie des Bezirks Ig. Diese wurde bald in Metallindustrie des Bezirks Ig und schließlich in Metallindustrie Ig um- benannt. Die Arbeitsplätze in der Industrie brachten den Landbewohnern eine neue Ein- kommensquelle, die angesichts der ungünstigen Agrarpolitik umso willkommener war.

Die Anfänge des Unternehmens waren bescheiden, und obwohl der Name das Wort „Industrie“ enthielt, arbeiteten die Beschäftigten anfangs handwerklich. In den 1950er-Jahren kämpfte das Unternehmen mit ständigen wirtschaftlichen Problemen; die Produktion litt hauptsächlich unter Rohstoffmangel, überlasteten Mitarbeitern und geringer Produktivi- tät. Nach einer Produktionsumstrukturierung begann das Unternehmen, auch dank Ent- lassungen, allmählich zu expandieren. Die Lage der Angestellten war anfangs nicht rosig, weckte aber die Hoffnung auf Fortschritt und ein besseres Leben. Mit dem Wachstum des Unternehmens stieg auch die Mitarbeiterzahl und die Arbeitsbedingungen verbesserten sich nach und nach. Mitte der 1970er-Jahre beschäftigte das Unternehmen bereits rund 210 Mitarbeiter, die Hälfte davon Frauen. 

Die Metallindustrie Ig, die sowohl Krisen als auch Umstrukturierungen im betrachteten Zeitraum überstand, behauptete sich relativ erfolgreich in der sozialistischen Wirtschaft. Bis Ende der 1980er Jahre hatte sie sich von einer Handwerkswerkstatt zu einem Unternehmen mit breitem Produktsortiment entwickelt. Der Einfluss des Unternehmens reichte, wie bei vielen Firmen in der sozialistischen Ära, über seine wirtschaftlichen Auswirkun gen hinaus. Die Metallindustrie Ig war nicht nur der größte Arbeitgeber in Ig, sondern beteiligte sich auch aktiv an der Entwicklung des Ortes und war in dessen gesellschaftli- ches Leben integriert.

Kovinska industrija Ig, 40 let. Nova Gorica: Grafika Soča, 1988.

Krajevni leksikon Dravske banovine, Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937.

Bukovec, Franc, Smole, Jernej, Pucihar, Renata, Auber, Andrej, Toni, Vesna in Zgonc, Andreja. Prostovoljno gasilsko društvo Ig, 130 let. Ljubljana: Salve, 2013.

Gestrin, Ferdo. Svet pod Krimom. Ljubljana, 2016.

Hudolin, Gašper. Litostroj: kovinarski velikan v ljubljanski Šiški. Ljubljana med nostalgijo in sanjami, Revija za domoznanske vsebine, 13, št. 1 (2024), str. 7–33.

Mikola, Milko. Rdeče nasilje, Represija v Sloveniji po letu 1945. Celje, 2012.

Orožen Adamič, Milan, Gestrin, Ferdo, Bregant, Tatjana, Harej, Zorko, Šašel, Jaroslav, Resman, Blaž in Ferenc, Tone. Ig. V: Marjan Javornik (gl. ur.). Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek. Ljubljana, 1990, str. 101–102.

Piškurić, Jelka. Na robu Ljubljanskega barja. Ljubljana, 2025.

Prinčič, Jože. Načela gospodarske politike v prvi petletki. V: Jasna Fischer (gl. ur.). Slovenska novejša zgodovina, Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992. Ljubljana, 2005, str. 881–883.

Prinčič, Jože. Podržavljanje gospodarstva. V: Jasna Fischer (gl. ur.). Slovenska novejša zgodovina, Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992. Ljubljana, 2005, str. 873–878.

Prinčič, Jože. Sovjetizacija slovenske industrije v letih 1945–1950. Prispevki za novejšo zgodovino, 45, št. 2 (2005): str. 121–132.

Žontar, Jože. Povojni prisilni odvzemi zasebnega premoženja. Arhivi, 13, št. 1–2 (1990): str. 5–11.

Župančič, Jože. Okraj Ljubljana okolica, Upravni, zemljepisni, gospodarski in statistični priročnik. Ljubljana: samozaložba, 1953.