Marjan Toš

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.292

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 3, 2025

Delovanje četnikov Jožeta Melaherja – Zmagoslava v okupirani slovenski Štajerski je ena od značilnosti narodnoosvobodilnega gibanja v tej pokrajini med nemško okupacijo 1941-1945. Pojav četnikih skupin v delu okupirane Štajerske (del Dravskega polja in Slovenskih goric) pa ne predstavlja državljanske vojne, saj je Jože Melaher kot ustanovitelj in voditelj četnikov po nemški okupaciji aprila 1941 vse do julija 1942 sodeloval v OF. Bil je narodno zavedni častnik poražene jugoslovanske kraljeve vojske in zagovornik monarhije, ki se ni strinjal z delovanjem in programskimi cilji komunistov. Zato je začel poleti 1943 snovati četniške skupine okoli Sv. Petra (Malečnika) in vanje vključeval tudi dezerterje iz nemške vojske in nekatere skrivače na podeželju. Gledano s širšega aspekta narodnoosvobodilnega gibanja Melaherjevi četniki ne po številu in tudi ne po pomenu niso predstavljali pomembne sile. Melaher se je tudi izogibal spopadom med četniki in partizani in je celo napadel tri nemške orožniške postaje leta 1944. Ljudje med partizani in četniki niso delali razlik vse do sporazuma četniškega vodje Jožeta Melaherja Zmagoslava z vodjo Štajerskem domovinske zveze na Spodnjem Štajerskem Franzem Steindlom konec januarja 1945 na gradu Vurberk. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem je četniško gibanje precenjevalo in zmotno ocenjevalo njegov obseg. V boj zoper četnike so pošiljali patrulje Lackovega odreda, ki so med ljudmi poskušale krepiti zaupanje v osvobodilno gibanje in v OF. Melaherjevi četniki so bili del protikomunističnih oboroženih formacij, vendar daleč od vpliva in pomena, kakršnega je imelo slovensko domobranstvo. Štajerski četniki tudi niso imeli podpore med duhovniki in v vodstvu mariborske škofije. Škof Ivan Jožef Tomažič je bil namreč prepričan, da je vsako razdvajanje naroda in vsako ločevanje duhov zaradi različnega svetovnega nazora lahko pogubno. Takšno držo je škof Tomažič pokazal že takoj po okupaciji in ni podprl organizacije protikomunističnih oboroženih skupin po zgledu iz Ljubljanske pokrajine.

The activities of the Chetniks led by Jože Melaher – Zmagoslav in occupied Slovene Styria constitute one of the features of the national liberation movement in this region during the German occupation between 1941 and 1945. The emergence of Chetnik groups in parts of occupied Styria (the Drava Plain and the Slovenske gorice) does not, however, represent a civil war, since Jože Melaher, as the founder and leader of the Chetniks, cooperated with the Liberation Front (OF) from the German occupation in April 1941 until July 1942. He was a nationally conscious officer of the defeated Yugoslav Royal Army and an advocate of the monarchy who disagreed with the activities and programmatic goals of the Com- munists. Consequently, in the summer of 1943 he began to organize Chetnik groups in the area around Št. Peter (Malečnik), recruiting deserters from the German army as well as some individuals hiding in the countryside. Viewed from the broader perspective of the national liberation movement, Melaher’s Chetniks did not represent a significant force, either in terms of numbers or importance. Melaher also avoided clashes between Chetniks and Partisans and even attacked three German gendarmerie stations in 1944. The local population did not distinguish between Partisans and Chetniks until the agreement concluded at the end of January 1945 at Vurberk Castle between the Chetnik leader Jože Melaher – Zmagoslav and Franz Steindl, the head of the Styrian Homeland League in Lower Styria. The leadership of the national liberation movement in Styria overestimated the Chetnik movement and misjudged its scope. Patrols of Lacko’s Detachment were dispatched against the Chetniks, aiming to strengthen public trust in the liberation movement and the Liberation Front. Melaher’s Chetniks formed part of the anti-communist armed formations, but were far from attaining the influence and significance of the Slovene Home Guard. The Styrian Chetniks also lacked support among the clergy and within the leadership of the Maribor diocese. Bishop Ivan Jožef Tomažič believed that any divi- sion of the nation and any separation of minds based on differing worldviews could be disastrous. He had demonstrated this stance immediately after the occupation and did not support the organization of anti-communist armed groups modeled on those in the Ljubljana Province.

Die Aktivitäten der Tschetniks von Jože Melaher - Zmagoslav in der besetzten slowenischen Steiermark sind ein charakteristisches Merkmal der nationalen Befreiungsbewegung in dieser Region während der deutschen Besatzung von 1941 bis 1945. Das Auftreten von Tschetnik-Gruppen in Teilen der besetzten Steiermark (Teile des Drau-Tals und Slovenske Gorice) ist nicht auf einen Bürgerkrieg zurückzuführen, da Jože Melaher als Gründer und Anführer der Tschetniks nach der deutschen Besetzung von April 1941 bis Juli 1942 an der Organisation für Befreiung (OF) teilnahm. Er war ein nationalbewusster Offizier der besiegten jugoslawischen Armee und ein Anhänger der Monarchie, der die Aktionen und programmatischen Ziele der Kommunisten ablehnte. Daher begann er im Sommer 1943, um Št. Peter (Malečnik) Tschetnik-Gruppen zu bilden, denen er auch Deserteure der deutschen Armee und einige im Umland Untergetauchte anschloss. Im Kontext der nationalen Befreiungsbewegung betrachtet, stellten Melahers Tschetniks weder zahlenmäßig noch inhaltlich eine bedeutende Streitmacht dar. Melaher vermied zudem Zusammenstöße zwischen Tschetniks und Partisanen und griff 1944 sogar drei deutsche Waffenlager an. Bis zur Übereinkunft zwischen dem Tschetnik-Anführer Jože Melaher Zmagoslav und dem Vorsitzenden des Steirischen Heimatvereins in der Untersteiermark, Franz Steindl, Ende Januar 1945 auf Schloss Vurberk wurde nicht zwischen Partisanen und Tschet- niks unterschieden. Die Führung der nationalen Befreiungsbewegung in der Steiermark überschätzte die Tschetnik-Bewegung und verkannte deren Ausmaß. Patrouillen des Lacko-Detachements wurden zur Bekämpfung der Tschetniks entsandt, die versuchten, das Vertrauen der Bevölkerung in die Befreiungsbewegung und die Ordensorganisation zu stärken. Melahers Tschetniks gehörten zwar zu den antikommunistischen bewaffneten Formationen, waren aber weit entfernt vom Einfluss und der Bedeutung der slowenischen Heimwehr. Auch im Klerus und in der Diözese Maribor fanden die steirischen Tschetniks keine Unterstützung. Bischof Ivan Jožef Tomažič war überzeugt, dass jede Spaltung der Nation und jede Entfremdung aufgrund unterschiedlicher Weltanschauungen verhee- rende Folgen haben könnte. Bischof Tomažič zeigte diese Haltung unmittelbar nach der Besetzung und unterstützte nicht die Bildung antikommunistischer bewaffneter Gruppen nach dem Vorbild der Provinz Ljubljana.

Viri in literatura

Si - AS, III., Gradivo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Štajerski VOS SI-AS 1931, Dokumentacija SOVE, OD 3350, Jože Melaher, dokument I-06873

Arhiv ZZB NOV Lenart v Slovenskih goricah

Pepek in njegova osvobodilna vojska, Nedeljski Dnevnik, 6. 2. 2020. STA

www.freeweb.t-2.net, z dne 4. 10. 2020 www.nszaveza.github.io/articles/

Ustni viri/izjave/.

† Marija Bračko, Maribor, 2000

† Barbara Toš, Zg. Verjane, Sv. Trojica, 2000

† Vida Brumen, Lenart, 2000

Emilija Zakelšek, Lenart, 2000, 2001, 2020 Rudi Tetičkovič, Varda, 2024

Antona Šauperl, Jurovski Dol, 2024 Marija Šauperl, Jurovski Dol, 2024 Franc Fekonja, Lenart, 2023, 2024

Ludvik Kramberger, Gornja Radgona, 2025