DOI

https://doi.org/10.62409/czn.287

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 1-2, 2025

 politična teologija, politična religija, katoliški integrizem, razsvetljen- ska načela svobode, enakosti in bratstva, sekularizacija.

Profesor teologije na ljubljanski teološki fakulteti dr. Jože Rajhman je raziskoval slovensko protestantsko teologijo 16. stoletja, posebej Primoža Trubarja. Kot katoliški teolog je prvi na Slovenskem ocenjeval protestantsko teologijo afirmativno. V razpravi osvetljujem, kako je ob analizi Moltmannove teze o politični razsežnosti vsake teologije poudaril razliko med angažirano teologijo, ki izpostavlja krščanski etos, ter podleganjem teologije politični religiji, ki jo vsiljujejo totalitarni režimi. Ob primerjavi z moralno pasivnostjo nemškega protestantizma ob nasilju nacizma je nakazal na podobno držo slovenskega katoliškega integrizma. Ob tem je poudaril, da je prav v pogojih socialistične sekularne družbe teologija dolžna uveljavljati krščanska moralna načela kljub pritiskom struktur oblasti. Začrtal je jasno razločitev med politično angažirano teologijo in politično religijo, ki je namenjena utrjevanju totalitarne države. V tem kontekstu je razvijal angažirano teologijo socialne države in pri tem sledil Moltmannovemu stališču, da marksistična kritika religije ni vsebinska kritika krščanstva, pač pa kritika politične prakse in nesocialne drže krščanskih Cerkva.

Posebej za slovenske razmere ugotavlja, da ima po zlomu komunističnega režima politizacija katoliške Cerkve, ki stremi k integrističnemu uveljavljanju v družbi in s tem k totalni rekatolizaciji, negativne posledice za ohranjanje avtoritarnih družbenih modelov v Sloveniji. S tem samo prispeva k negativnemu odnosu večinske družbe do krščanskih moralnih vrednot. Katoliška Cerkev mora v skladu z naukom evangelija služiti človeku v dani družbi. Cerkev ne more biti sama sebi cilj, pač pa je njen cilj vedno dobro vsakega človeka ne glede na njegovo prepričanje. Ta antropološka usmerjenost je temeljna značilnost Rajhmanove teologije, ki ji je bil do konca zvest kljub nasprotovanju cerkvene hierarhije.

lovenian Protestant theology of the sixteenth century, especially Primož Trubar. As a Catholic theologian, he was the first in Slovenia to evaluate Protestant theology affirmatively. In the paper I highlight how, in analyzing Moltmann’s thesis on the political dimen- sion of every theology, he emphasized the difference between engaged theology, which stresses the Christian ethos, and the subjugation of theology to political religion imposed by totalitarian regimes. In comparing the moral passivity of German Protestantism in the face of Nazi violence, he pointed to a similar attitude of Slovenian Catholic integral- ism. At the same time, he stressed that precisely in the conditions of a socialist secular society theology was obliged to uphold Christian moral principles despite the pressures of state structures. He drew a clear distinction between politically engaged theology and political religion, which serves to consolidate the totalitarian state. In this context, he developed an engaged theology of the social state and in doing so followed Moltmann’s position that Marxist criticism of religion is not a substantive critique of Christianity, but a critique of the political practice and the unsocial conduct of Christian Churches. Particularly for Slovenian circumstances, he observed that after the collapse of the com- munist regime the politicization of the Catholic Church, which strives for integrist as- sertion in society and thus for total reCatholicization, has negative consequences for the preservation of authoritarian social models in Slovenia. In this way it only contributes to the negative attitude of the majority society towards Christian moral values. The Catholic Church must, in accordance with the teaching of the Gospel, serve the human being in the given society. The Church cannot be an end in itself; rather, its aim is always the good of every human being regardless of their conviction. This anthropological orientation is the fundamental characteristic of Rajhman’s theology, to which he remained faithful until the end, despite opposition from the Church hierarchy.

Der Theologieprofessor an der Theologischen Fakultät in Ljubljana, Dr. Jože Rajhman, erforschte die slowenische protestantische Theologie des 16. Jahrhunderts, insbesondere Primož Trubar. Als katholischer Theologe war er der erste in Slowenien, der die protestantische Theologie positiv bewertete. In der Diskussion hebe ich hervor, wie er bei der Analyse von Moltmanns These zur politischen Dimension jeder Theologie den Unterschied zwischen engagierter Theologie, die das christliche Ethos hervorhebt, und der Unterordnung der Theologie unter die politische Religion, die von totalitären Regimen aufgezwungen wird, betonte. Beim Vergleich mit der moralischen Passivität des deutschen Protestantismus angesichts der Nazigewalt zeigte er eine ähnliche Haltung des slowe- nischen katholischen Integrismus auf. Er betonte, dass die Theologie gerade unter den Bedingungen einer sozialistischen säkularen Gesellschaft verpflichtet sei, trotz des Drucks der Machtstrukturen christliche Moralprinzipien durchzusetzen. Er skizzierte eine klare Unterscheidung zwischen politisch engagierter Theologie und politischer Religion, die einen totalitären Staat festigen soll. In diesem Zusammenhang entwickelte er eine en- gagierte Theologie des Wohlfahrtsstaates und folgte dabei Moltmanns Standpunkt, dass marxistische Religionskritik keine inhaltliche Kritik des Christentums sei, sondern vielmehr eine Kritik der politischen Praxis und der antisozialen Haltung christlicher Kirchen.

Speziell für die slowenischen Verhältnisse stellt er fest, dass die Politisierung der katholischen Kirche nach dem Zusammenbruch des kommunistischen Regimes, die eine integ- ristische Verankerung in der Gesellschaft und damit eine vollständige Rekatholisierung anstrebt, negative Folgen für den Erhalt autoritärer Gesellschaftsmodelle in Slowenien hat. Dies trägt nur zur negativen Haltung der Mehrheitsgesellschaft gegenüber christlichen Moralvorstellungen bei. Die katholische Kirche muss gemäß den Lehren des Evangeliums dem Menschen in der jeweiligen Gesellschaft dienen. Die Kirche kann kein Selbstzweck sein, sondern ihr Ziel ist immer das Wohl jedes Menschen, unabhängig von seinem Glau- ben. Diese anthropologische Ausrichtung ist ein grundlegendes Merkmal von Rajhmans Theologie, der er trotz des Widerstands der kirchlichen Hierarchie bis zum Schluss treu blieb.

Viri in literatura

Grmič Vekoslav, Rajhman Jože, Teološka govorica in sodobni človek; Vprašanja našega časa v luči teologije, Sodobna evangelizacija, Tinje 1978 a.

Družbeni nauk Cerkve, Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, Mohorejava družba, Celje 1994.

Krajnc – Vrečko Fanika, Jože Rajhman (1924–1998), duhovni in pastoralni teolog, literarni zgodovinar trubarolog; Edinost in dialog 74, TF Ljubljana 2019.

Rajhman Jože, Duhovno življenje in prenova, Znamenje 1, Maribor 1977.

Rajhman Jože, Politična teologija; Grmič, Rajhman: Teologjia v službi človeka, Tinje, DSM Celovec 1975.

Rajhman Jože, Na razpotjih slovenske Cerkve, Znamenje 13/3, Maribor 1983. Rajhman Jože, Sekularizirano krščanstvo, Znamenje 8/4, Maribor 1978 b.

Rajhman Jože, Nova pota slovenske evangelizacije, Znamenje 8/5, Maribor 1978 c.

Rajhman Jože, Biti v Cerkvi in s Cerkvijo. O uspešnosti sodobne pastorale, Znamenje 14/3, Maribor 1984.

Vitorović Nenad Hardi, Protestantska »politična teologija; Protestantizem, slovenska identiteta in združujoča se Evropa, ured. Marko Kerševan, Znanstveni inštitut FF UL, Ljubljana 2006.