Marjan Toš

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.286

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 1-2, 2025

 okupacija, germanizacija, odpor, Jaut, Tanja, Niko.

Nacisti so se aprila 1941 na slovenskem Štajerskem odločili za okupacijski sistem šefa civilne uprave, kakršnega so uvajali v okupiranih pokrajinah, do katerih so imeli poseben interes in bi jih radi čim prej vključili v tretji rajh. V prvih treh mesecih okupacije so nacisti še pustili takšno upravno razdelitev zasedenega ozemlja (okraji, občine), kot so jo našli, in so jo le nekoliko spremenili. Julija 1941 so nacisti okupirano slovensko Štajersko razdelili na pet podeželskih (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice in Trbovlje) in mestno okrožje (Maribor), nekdanji ljutomerski okraj pa so v upravnem pogledu priključili okrožju Radgona na avstrijskem Štajerskem. Zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, so nacisti na slovenskem Štajerskem poleti 1941 ukinili okraje in uvedli okrožja. Okrožje Ptuj je zajelo mestno občino Ptuj, okraj Ptuj okolica in dele okrajev Maribor levi in Maribor desni breg ter Šmarje pri Jelšah. V ptujsko okrožje so spadale celotne osrednje Slovenske gorice, torej tudi občine Lenart v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Benedikt, Sv. Trojica in Voličina. Iz ukinjene občine Sv. Ana v Slovenskih goricah so k občini Lenart priključili katastrske občine Kremberk, Ledinek, Zgornja Ročica in Žice. Skupno je bilo junija 1941 v okrožju Ptuj 41 občin. Tako kot drugod na slovenskem Štajerskem je tudi v Slovenskih goricah veljal do potankosti izgrajen nemški okupacijski sistem. Za slovensko Štajersko so nacisti predvideli aneksionizem in raznarodovanje, in to najbolj popolno in v najkrajšem času, ter jo tudi začeli izvajati najbolj dosledno. Popolno in za kratek rok predvideno ponemčenje dežele bi dejansko pomenilo uničenje slovenskega naroda kot etnične celote. Pri tem so nemške okupacijske oblasti namenile posebno skrb načrtni germanizaciji mladine in organizirali nemške vrtce in šole. V šolah so nastavili nemštvu in nacistični oblasti zveste učitelje in predvsem nadučitelje. To se je potrdilo tudi v prime­ ru nemške šole v Voličini, ki jo je vodil nadučitelj in podpornik okupacijskih nacističnih oblasti Radovan Jaut. Zaupano službo je dosledno opravljal vse do zloma tretjega rajha in se maja 1945 ni umaknil iz Voličine. Njegova usoda do danes še ni pojasnjena; ubili naj bi ga v zbirnem taborišču OZNE na gradu Hrastovec. Podatek ni preverjen, saj še vedno nimamo na razpolago taboriščne knjige. Govorice med domačini na terenu to domnevo potrjujejo, a jih je vseeno treba jemati z določeno mero previdnosti.

In April 1941 the Nazis decided on the system of occupation by a chief of civil administration in Slovenian Styria, the same as they were introducing in the occupied provinces in which they had a special interest and which they wanted to incorporate into the Third Reich as soon as possible. In the first three months of the occupation the Nazis still left in place the administrative division of the occupied territory (districts, municipalities) as they found it, only slightly changing it. In July 1941 the Nazis divided occupied Slovenian Styria into five rural counties (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice, and Trbovlje) and one urban county (Maribor), while the former Ljutomer district was administratively annexed to the Radgona county in Austrian Styria. Due to the lack of German officials and with the aim of making the administration in Slovenian Styria the same as in the provinces of former Austria, the Nazis abolished districts and introduced counties in Slovenian Styria in the summer of 1941. The Ptuj county encompassed the town municipality of Ptuj, the Ptuj surroundings district, and parts of the districts Maribor Left Bank, Maribor Right Bank, and Šmarje pri Jelšah. The Ptuj county included the entire central Slovenske gorice, thus also the municipalities of Lenart v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Benedikt, Sv. Trojica, and Voličina. From the abolished municipality of Sv. Ana v Slovenskih goricah the cadastral municipalities of Kremberk, Ledinek, Zgornja Ročica, and Žice were an­ nexed to the municipality of Lenart. Altogether in June 1941 there were 41 municipalities in the Ptuj county. As elsewhere in Slovenian Styria, in Slovenske gorice too there was in force a thoroughly developed German occupation system. For Slovenian Styria the Nazis envisaged annexation and denationalization in the most complete manner and in the shortest possible time, and they also began to implement this most consistently. Complete Germanization of the land, planned for the short term, would in fact have meant the destruction of the Slovenian nation as an ethnic whole. In this, the German occupation authorities paid special attention to the planned Germanization of youth and organized German kindergartens and schools. In the schools they installed teachers, and especially head teachers, loyal to Germanness and to the Nazi authorities. This was also confirmed in the case of the German school in Voličina, which was headed by the head teacher and supporter of the occupying Nazi authorities, Radovan Jaut. He performed his entrusted duty consistently until the collapse of the Third Reich and in May 1945 did not withdraw from Voličina. His fate has not yet been clarified to this day; he is said to have been killed in the OZNA (Department for People’s Protection) internment camp at Hrastovec Castle. This information has not been verified, since we still do not have the camp register available. Local rumors in the field confirm this assumption, but nevertheless they must be treated with a certain degree of caution.

Im April 1941 beschlossen die Nazis in der slowenischen Steiermark, das Besatzungssystem des Leiters der Zivilverwaltung anzuwenden, wie sie es in den besetzten Provinzen eingeführt hatten, an denen sie besondere Interessen hatten und die sie so schnell wie möglich in das Dritte Reich eingliedern wollten. In den ersten drei Monaten der Besatzung beließen die Nazis die administrative Aufteilung des besetzten Gebiets (Bezirke, Gemeinden) unverändert und änderten sie nur geringfügig. Im Juli 1941 teilten die Nazis die besetzte slowenische Steiermark in fünf Landkreise (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice und Trbovlje) und einen Stadtkreis (Maribor) auf. Der ehemalige Bezirk Ljutomer wurde admi­ nistrativ dem Bezirk Radgona in der österreichischen Steiermark angegliedert. Aufgrund des Mangels an deutschen Beamten und mit dem Ziel, die Verwaltung in der slowenischen Steiermark der in den Bundesländern des ehemaligen Österreichs anzugleichen, lösten die Nationalsozialisten im Sommer 1941 in der slowenischen Steiermark Bezirke auf und führten Bezirke ein. Der Bezirk Ptuj umfasste die Stadtgemeinde Ptuj, das Gebiet Ptuj so­ wie Teile der Bezirke Maribor linke Ufer und Maribor rechte Ufer sowie Šmarje pri Jelšah. Der Bezirk Ptuj umfasste das gesamte zentrale Teil von Slovenske gorice, einschließlich der Gemeinden Lenart in Slovenske gorice, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Benedikt, Sv. Tro­ jica und Voličina. Aus der aufgelösten Gemeinde Sv. Ana in Slovenske gorice wurden die Katastralgemeinden Kremberk, Ledinek, Zgornja Ročica und Žice der Gemeinde Lenart angegliedert. Im Juni 1941 zählte der Bezirk Ptuj insgesamt 41 Gemeinden. Wie auch anderswo in der slowenischen Steiermark war in Slovenske gorice ein sorgfältig ausgearbeitetes deutsches Besatzungssystem in Kraft. Für die slowenische Steiermark planten die Nazis den Annexionismus und die Entstaatlichung, und zwar in möglichst umfassender und kürzester Zeit, und begannen auch mit der konsequenten Umsetzung. Eine voll­ ständige und kurzfristige Germanisierung des Landes hätte faktisch die Zerstörung der slowenischen Nation als ethnische Einheit bedeutet. In diesem Zusammenhang widmeten die deutschen Besatzungsbehörden der geplanten Germanisierung der Jugend besondere Aufmerksamkeit und organisierten deutsche Kindergärten und Schulen. Sie stellten an den Schulen Lehrer und vor allem Schulleiter ein, die Deutschland und den Nazi­Besatzern treu ergeben waren. Dies bestätigte sich auch im Fall der deutschen Schule in Voličina, die vom Schulleiter und Unterstützer der Nazi­Besatzung, Radovan Jaut, geleitet wurde. Er leistete den ihm anvertrauten Dienst bis zum Zusammenbruch des Dritten Reichs konsequent ab und zog sich im Mai 1945 nicht aus Voličina zurück. Sein Schicksal ist bis heute ungeklärt; man sagt, er sei im Konzentrationslager OZNE auf der Burg Hrastovec ermordet worden. Diese Information konnte nicht verifiziert werden, da uns bis heute kein Lagerbuch vorliegt. Gerüchte unter Einheimischen vor Ort bestätigen diese Annahme, sie sollten jedoch dennoch mit einer gewissen Vorsicht betrachtet werden.

Arhivski viri

ARS, Personalna mapa Radovan Jaut, Ministrstvo prosvete III. br. 79.731/38, IV. N. 22.834/­38

ARS, Fond AS 231­Ministrstvo za prosveto, personalne mape učiteljev, škatla 15 (Jaut Radovan, št. 1193).

PAM, mapa Radovan Jaut, 6186. Sklep o razvezi zakoncev Jaut je voden pod številko Cg 567/42 in datiran na dan 21. 10. 1942

Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, fasc: K 11/ 3, mapa: Ortsgruppe Strahleck n 21. 10. 1942.

Ortsverzeichnis zur Gemeindegrenzkarte von Untersteiermark, Miesstal und Übermurgebiet, Bearbeitet von dr. Manfred Straka und Dr. Wilhelm Sattler, Südostdeutsches In­ stitut, Graz 1940.

Verordnungs­und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, Nr. 24, ausgegeben in Graz am 26. August 1943, Verordnung über die Namen der Gemein­ den, Katastralgemeinden und Ortschaften in der Untersteiermark vom 4. Juni 1943.

Kronika OŠ Voličina

Kronika OŠ Lenart v Slovenskih goricah

Časopisje

Učiteljski tovariš, letnik 62, št. 8, 1922, NUK Ljubljana. Domače novice, Lenart 1961–1965.

Korenček, šolski časopis OŠ Korena, šol. leto 2019/2020.

Literatura

Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945, Maribor 1968.

Franc Kaučič, Spomini iz mojega življenja, Maribor 2006. Janko Kšela, NOB v občini Lenart, Lenart 2023.

Marjan Toš, OZNA v Slovenskih goricah 1945–1950, Lenart 2024.

Marjan Toš, Žrtve vojne 1941–1945 v osrednjih Slovenskih goricah (Upravna enota Lenart), magistrsko delo, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor 2001.

Aleš Zelenko, Rupnikova linija na Koroškem in Štajerskem, Vojni muzej Logatec, Vojno­zgodovinski zbornik 14, Logatec 2003.