Janja Hojnik

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.273

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 2, 2024

Ivan Vanek Šiftar je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji. Že v dijaških časih je bil intenzivno vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Z nekaj izkušenj z urednikovanjem dijaških objav na Ptuju je pred drugo svetovno vojno Vanek Šiftar prevzel urednikovanje Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju se je Vanek Šiftar odločil za študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je na sredini prekinila vojna, in zaključil ga je kot študent ob delu leta 1953. Proti koncu vojne je prestopil v Rdečo armado in se po vojni vključil v Zvezo komunistov, preko katere je želel prispevati k izboljšanju življenjskega standarda in izobraženosti Prekmurcev. Ti so ga večkrat izvolili za republiškega in zveznega poslanca. Vzporedno s političnim delovanjem je imel Šiftar pravno kariero. Še pred diplomo na Pravni fakulteti je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča partijskemu vmešavanju v delo pravosodja. Po prvem mandatu zveznega poslanca se je vpisal na doktorski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 doktoriral na temo samoupravljanja. Slednje je kasneje razložil kot projekt, ki je bil zmanipuliran iz na začetku predvidene uvedbe delavskih svetov, preko katerih bi delavci »kot dobri gospodarji« sodelovali pri upravljanju podjetij, ne pa da bi zagotavljali zaposlitev »največjim zabušantom«. Zaradi poznavanja delavske tematike je bil postavljen za predsednika sindikalne komisije v Mariboru in od tam je leta 1965 po doktoratu presedlal na Višjo pravno šolo, ki je bila tedaj v svojih prvih letih delovanja. Po upokojitvi prvega direktorja šole je Vanek Šiftar postal drugi direktor VPŠ z vizijo nadgradnje šole v Visoko pravno šolo ter v Pravno fakulteto, za kar je VPŠ izboril pravico do znanstvenega delovanja in s tem tudi tiskanja pravnih knjig, ki je bila dotlej pridržana Pravni fakulteti v Ljubljani. V univerzitetnem prostoru je deloval v času, ko so na visokošolskih ustanovah delovali partijski odbori. Ne glede na to, da je bil Vanek Šiftar član ZK, si je prizadeval za prevlado strokovnosti na univerzi; iskal je strokovne in ne partijskih kadrov ter študente spodbujal k samostojnemu mišljenju. Posebno poglavje njegovega življenja je bilo v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja, ko je kot komunistični profesor predaval politično ureditev na mariborskem oddelku Teološke fakultete in se s kaplani družil po mestnih gostilnah. Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava, izvoljen na Univerzi v Mariboru. Zaradi Vanekove madžarske mobilizacije je partijski organ skoraj preprečil njegovo imenovanje za zaslužnega profesorja in le najvišji profesorski zbor takrat še nove Univerze v Mariboru je dosegel, da je bil Vanek Šiftar leta 1983 imenovan za prvega zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru s področja prava.

Ivan Vanek Šiftar was one of the central social scientists and humanists of the second half of the 20th century in northeastern Slovenia. Already in his student days, he was intensively involved in discussions about the autonomy of Prekmurje and the status of Prekmurje dialect. With some experience in editing student publications in Ptuj, Vanek Šiftar took over the editorship of Mladi Prekmurec before the Second World War. After matriculation in Ptuj, Vanek Šiftar decided to study law at the Faculty of Law in Ljubljana, which was interrupted midway by the war, and he completed it as a student while working in 1953. Towards the end of the war, he transferred to the Red Army and after the war joined the Union communists, through which he wanted to contribute to the improvement of the standard of living and education of the people of Prekmurje. They elected him several times as a Republican and federal deputy. In parallel with his political activity, Šiftar had a legal career. Even before graduating from the Faculty of Law, he worked as a public prosecutor in various Slovenian districts, where he witnessed communist party interference in the work of the judiciary. After his first term as a federal deputy, he enrolled in doctoral studies at the Faculty of Law in Ljubljana, where he received his doctorate in 1965 on the topic of workers’ self-management. He later explained the latter as a project that was manipulated from the initially planned introduction of works councils, through which workers would participate in the management of companies “as good masters”, but not to provide employment to “the biggest slackers”. Due to his knowledge of labour issues, he was appointed chairman of the trade union commission in Maribor and from there in 1965, after his doctorate, he transferred to the Higher School of Law, which was then in its first years of operation. After the retirement of the first director of the school, Vanek Šiftar became the second director of the Law School with the vision of upgrading the school into a Faculty of Law, for which the Law School achieved the right to scientific activity and thus also the printing of legal books, which until then had been reserved for the Faculty of Law in Ljubljana. He worked in the university space at a time when communist party committees were operating at higher education institutions. Although Vanek Šiftar was a member of the communist party, he strove for the dominance of professionalism at the university, he looked for professional and not party staff and encouraged students to think independently. A special chapter in his life was in the second half of the 1970s, when, as a communist professor, he taught political organization courses at the Maribor department of the Faculty of Theology and hung out with the chaplains in the town’s taverns. In 1981, he became the first full-time law professor elected at the University of Maribor. Due to Šiftar’s Hungarian mobilization during WW2, the communist party committee almost prevented his appointment as an emeritus professor, and only the top faculty of the then-new University of Maribor managed to appoint Vanek Šiftar as the University of Maribor’s first emeritus professor in the field of law in 1983.

Ivan Vanek Šiftar war einer der zentralen Sozialwissenschaftler und Humanisten der zweiten Hälfte des 20. Jahrhunderts im Nordosten Sloweniens. Bereits während seiner Studienzeit beteiligte er sich intensiv an Diskussionen über die Autonomie von Prekmur- je und den Status des Prekmurje-Dialekts. Vanek Šiftar verfügte über einige Erfahrung in der Herausgabe studentischer Publikationen in Ptuj und übernahm vor dem Zweiten Weltkrieg die Redaktion von Mladi Prekmurec. Nach seiner Immatrikulation in Ptuj entschied sich Vanek Šiftar für ein Jurastudium an der Juristischen Fakultät in Ljubljana, das mitten durch den Krieg unterbrochen wurde, und schloss es berufsbegleitend im Jahr 1953 ab. Gegen Kriegsende schloss er sich der Roten Armee an und nach dem Krieg den Union-Kommunisten, durch die er zur Verbesserung des Lebensstandards und der Bildung der Menschen in Prekmurje beitragen wollte. Sie wählten ihn mehrmals zum Republikaner und Bundesabgeordneten. Parallel zu seiner politischen Tätigkeit verfolgte Šiftar eine juristische Karriere. Noch vor seinem Abschluss an der juristischen Fakultät arbeitete er als Staatsanwalt in verschiedenen slowenischen Bezirken, wo er Zeuge der Einmischung der kommunistischen Partei in die Arbeit der Justiz wurde. Nach seiner ersten Amtszeit als Bundesabgeordneter schrieb er sich für ein Doktoratsstudium an der juristischen Fakultät in Ljubljana ein, wo er 1965 zum Thema Arbeitnehmerselbstverwaltung promovierte. Letzteres erklärte er später als manipuliertes Projekt der ursprünglich geplanten Einführung von Betriebsräten, durch die Arbeitnehmer „als gute Herren“ an der Führung von Unternehmen beteiligt werden sollten, nicht aber, um „den größten Faulpel- zen“ Beschäftigung zu verschaffen. Aufgrund seiner Kenntnisse in Arbeitsfragen wurde er zum Vorsitzenden der Gewerkschaftskommission in Maribor ernannt und wechselte von dort 1965 nach seiner Promotion an die Hochschule für Rechtswissenschaften, die sich damals in den ersten Jahren ihres Bestehens befand. Nach der Pensionierung des ersten Direktors der Schule wurde Vanek Šiftar der zweite Direktor der juristischen Fakultät mit der Vision, die Schule zu einer juristischen Fakultät aufzuwerten, wofür die juristische Fakultät das Recht auf wissenschaftliche Tätigkeit und damit auch auf die Drucklegung erlangte von juristischen Büchern, die bis dahin der juristischen Fakultät in Ljubljana vorbehalten waren. Er arbeitete im universitären Bereich zu einer Zeit, als an Hochschu- len Komitees der kommunistischen Partei tätig waren. Obwohl Vanek Šiftar Mitglied der kommunistischen Partei war, strebte er nach der Vorherrschaft der Professionalität an der Universität, suchte nach professionellem und nicht parteiischem Personal und ermutigte die Studierenden, unabhängig zu denken. Ein besonderes Kapitel in seinem Leben war die zweite Hälfte der 1970er Jahre, als er als kommunistischer Professor einen Kurs über politische Organisation an der Mariborer Fakultät der Theologischen Fakultät unterrichtete und mit den Geistlichen in den Tavernen der Stadt herumhing. 1981 wurde er als erster Vollzeitprofessor für Rechtswissenschaften an der Universität Maribor gewählt. Aufgrund der ungarischen Mobilisierung von Šiftar während des Zweiten Weltkriegs hätte das Ko- mitee der kommunistischen Partei beinahe seine Ernennung zum emeritierten Professor verhindert, und nur der obersten Fakultät der damals neuen Universität Maribor gelang es, Vanek Šiftar zum ersten emeritierten Professor der Universität Maribor zu ernennen Rechtsgebiet im Jahr 1983.

Časopisni viri

Debevec, Jože. »Mlada setev«, 1937, Ljubljana: Dom in svet, 1937/38, 50:5.

Godina, Ferdo. »Kaj je s ‘parkom spominov’ v Petanjcih«, TV-15, časopis borcev NOB, Ljubljana: Borec, 23. 9. 1970, 39, 6.

Peček, Bojan. »Pohlevnost in molk za skorjo kruha – minulost – Intervju; romolog dr. Vanek Šiftar«, Murska Sobota: Vestnik, 25. 6. 1987, 24: 8.

Šiftar, Ivan. »Novoletno pismo«, Petanjci: Mladi Prekmurec, IV:1, januar 1940, 1–2.

Šiftar, Ivan. »Pogled nazaj in naprej«, Petanjci: Mladi Prekmurec, III: 9–10, maj–junij 1939, 133–134.

Šiftar, Vanek. »Odgovor na sestavek, ki ga je napisal tovariš Ferdo Godina«, TV-15, časopis borcev NOB, Ljubljana: Borec, 7. 10. 1970, 41:5.

Šiftar, Vanek. »Srečanje s starimi znanci«, Murska Sobota: Vestnik, 14. 5. 1987, 39:18, 14.

Šiftar, Vanek. »Srečanje s starimi znanci«, Murska Sobota: Vestnik, 25. 6. 1987, 39:24, 12.

Šiftar, Vanek. »Uvodnik, Dozorevanje z razvojem«, Maribor: Univerzitetna revija UM, 1995, 3:4–5.

Spletni viri

Forstnerič Hajnšek, Melita. »Nevidna univerza postaja vidna«, Večer, 29. 11. 2017. https:// vecer.com/prosti-cas/nevidna-univerza-postaja-vidna-6357434

Grgič, Jožica. »Zamolčane zasluge pisateljeve žene«, Delo, 16. 3. 2019. https://www.delo. si/kultura/razno/zamolcane-zasluge-pisateljeve-zene/

Gspan, Alfonz idr., Slovenski biografski leksikon, SAZU, Ljubljana, 1971, dopolnil Janko Liška: Vanek Šiftar (1919–1999), Slovenska biografija, ZRC SAZU, 2013. https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi648064/#slovenski-biografski-leksikon

Sodna praksa

Okrajno sodišče v Murski Soboti, II R 207/51, 8.9.1951.

Višje sodišče v Celju v zadevi VSC Cp 1415/2000, ECLI:SI:VSCE:2001:CP.1415.2000.

Upravni akti

Poročilo o delu in predlog za imenovanje prof. dr. Vaneka Šiftarja za zaslužnega profesorja, 23. 6. 1983, arhiv Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Zapisnik prve seje Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije Murska Sobota, 1946.01.04, SI_PAM/1265/001/001_00002.

Intervjuji

Hojnik, Janja. Pogovor s Šimetom Ivanjkom, Pravna fakulteta, Maribor, 13. 9. 2023.