Damjan Hančič

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.269

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 4, 2023

occupation, Kamnik, Germanisation, colonisation, World War II.

Na kamniškem območju je pred drugo svetovno vojno živelo izredno malo nemško go- vorečega prebivalstva, zato je poleg izgona dela slovenskega prebivalstva in ponemčenja preostalega dela kot močno orodje pri ponemčevanju okupator skušal izpeljati tudi ustrezno kolonizacijo tega območja z nemškimi naseljenci, zlasti kmeti. Pri tem je deloma zasledoval tudi ekonomski interes, saj bi nemški naseljenci z boljšim načinom kmetovanja, ki bi ga prinesli v po poljedelski produkciji zaostalo kamniško okrožje, dvignili tudi obseg kmetijske proizvodnje in povečali samooskrbo. Vendar osnovni namen nemške medvojne kolonizacije ni bil zgolj gospodarski, temveč predvsem raznarodovalni oz. ponemčeval- ni. Zato bi gospodarski interesi stopili v ospredje šele po izvršeni kolonizaciji, na kar je kamniški okrožni kmetijski svetovalec Heinrich Burgstaller nenehno opozarjal. V svojih predlogih se je zavzemal, da bi oblasti kar najbolj znižale finančne pogoje nemškim na- seljencem za prevzem slovenskih kmetij, tako da bi za naselitev pritegnili kar najširši sloj zainteresirani nemških kmetov iz rajha, še zlasti iz matičnega gaua Koroške. Poleg tega so se posledice ponemčevanja kazale tudi pri izrinjanju slovenskih grosistov oz. veletrgov- skih dobaviteljev dobrin, ki so se dobile na živilske nakaznice v posameznem okrožju v prid nemškim. Tudi pri dobavi nekaterih dobrin, kot npr. delovnih strojev ali živil, ki jih ni bilo na zalogi, so imeli nemški naseljenci prednost pred domačini. Nemška medvojna kolonizacija na kamniškem je obsegala dve fazi: najprej je bila v prvih mesecih okupacije izvršena uspešna faza naselitve nemških (naj)višjih upravno-političnih funkcionarjev in nemškega strokovno-tehničnega pisarniškega ter učiteljskega osebja. Druga faza, kjer je šlo za bolj trajno in strateško premišljeno naselitev nemških kolonistov, zlasti kmetov, pa je kljub ambicioznim načrtom potekala zelo počasi in je večinoma ostala zgolj na papirju oz. izdelanih elaboratih in smernicah. Tudi po številu nemških naseljencev je druga faza zaostala za prvo kar za desetkrat: če je bilo v prvi fazi od aprila 1941 do maja 1942 naseljenih 161 oseb nemške narodnosti (folksdojčerjev), pa je bilo v drugi fazi do konca 1942 naseljenih le 15 kmetov z družinami (večinoma zakupnikov/najemnikov, le izjemoma kak pravi lastnik), pa še ti so se soočali z velikimi težavami (pomanjkanje inventarja in kme- tijske mehanizacije, majhna donosnost pridelka, majhna mlečnost krav, negativni odnos slovenskega prebivalstva in kasneje tudi partizansko delovanje proti njim).

Before the Second World War, the Kamnik area had an extremely small German-speaking population, so in addition to expelling part of the Slovenian population and Germanising the rest, as a powerful tool in the process of Germanisation, the occupier also sought to properly colonise the area with German settlers, especially peasants. In doing so, the occupier also partly pursued an economic interest, since the German settlers would also raise agricultural production and increase self-sufficiency by bringing better farming methods to the agriculturally backward area around Kamnik. However, the underlying purpose of German inter-war colonisation was not merely economic, but primarily one of Germanisation. Therefore, economic interests would only come to the fore after colonisation had taken place, as Heinrich Burgstaller, the district agricultural advisor in Kamnik, constantly warned. In his proposals, he advocated that the authorities should lower as far as possible the financial conditions for German settlers to take over Slovenian farms, to attract the widest possible range of interested German farmers from the Reich, especially from the main district of Carinthia, to settle there. In addition, the consequences of the Germanisation were also felt in the displacement of Slovenian wholesalers or wholesale suppliers of goods, which were obtained on food orders in each district, in favour of the Germans. German settlers were also favoured over the locals in the supply of certain goods, such as working machinery or foodstuffs that were not in stock. The German inter-war colonisation of Kamnik consisted of two phases: firstly, a successful phase of settlement of German (top) administrative and political officials and German professional-technical office and teaching staff was carried out in the first months of the occupation. The second phase, which was a more permanent and strategically thought-out resettlement of German colonists, especially peasants, was, however, very slow, despite ambitious plans, and mostly remained on paper or in the form of elaborate studies and guidelines. Even in terms of the number of German settlers, the second phase lagged behind the first by a factor of ten: while in the first phase, from April 1941 to May 1942, 161 persons of Ger- man nationality (Volksdeutsche) were settled, in the second phase, by the end of 1942, only 15 farmers and their families (mostly tenants/renters, only occasionally a legitimate landlord) had been settled, and even they were facing great difficulties (lack of inventory and agricultural machinery, low yields, low milk yields, negative attitudes on the part of the Slovene population, and, later on, the partisan action against them).

Vor dem Zweiten Weltkrieg gab es im Gebiet von Kamnik nur wenige deutschsprachige Einwohner. Daher versuchten die Besatzer nicht nur, einen Teil der slowenischen Bevölkerung zu vertreiben und den Rest zu germanisieren, sondern auch eine regelrechte Kolonisierung des Gebiets mit deutschen Siedlern, insbesondere Bauern, vorzunehmen. Das Interesse der Besatzer daran war zum Teil wirtschaftlicher Natur, da die deutschen Siedler auch die landwirtschaftliche Produktion steigern und die Selbstversorgung erhöhen würden, indem sie bessere Anbaumethoden in den landwirtschaftlich rückständigen Landkreis Kamnik einführen würden. Der Hauptzweck der deutschen Zwischenkriegskolonisation war jedoch nicht nur wirtschaftlicher Natur, sondern in allererster Linie germanisierend. Die wirtschaftlichen Interessen würden daher erst nach der erfolgten Kolonisierung in den Vordergrund treten, wie Heinrich Burgstaller, der landwirtschaftliche Bezirksberater in Kamnik, ständig warnte. In seinen Vorschlägen sprach er sich dafür aus, dass die Behörden die finanziellen Bedingungen für die Übernahme slowenischer Bauern- höfe durch deutsche Siedler so weit wie möglich herabsetzen sollten, um möglichst viele interessierte deutsche Bauern aus dem Reich, insbesondere aus dem Muttergau Kärnten, zur Ansiedlung zu bewegen. Darüber hinaus machten sich die Folgen der Germanisierung auch darin bemerkbar, dass slowenische Großhändler bzw. Großlieferanten von Waren, die in den einzelnen Bezirken auf Nährmittelkarten zu bekommen waren, zugunsten von Deutschen verdrängt wurden. Auch bei der Lieferung bestimmter Waren, wie Arbeitsma- schinen oder Lebensmittel, die nicht vorrätig waren, wurden die deutschen Siedler gegenüber den Einheimischen bevorzugt. Die deutsche Zwischenkriegskolonisation in Kamnik bestand aus zwei Phasen: Zunächst erfolgte in den ersten Monaten der Besatzung eine erfolgreiche Phase der Ansiedlung von deutschen (Spitzen-)Beamten aus Verwaltung und Politik sowie von deutschem fachlich-technischem Büro- und Lehrpersonal. Die zweite Phase, in der es um eine dauerhaftere und strategisch durchdachte Ansiedlung deutscher Kolonisten ging, insbesondere von Bauern, verlief trotz der ehrgeizigen Pläne sehr langsam und blieb meist auf dem Papier oder in aufwendigen Studien und Richtlinien stehen. Selbst was die Zahl der deutschen Siedler anbelangt, hinkte die zweite Phase der ersten um das Zehnfache hinterher: Während in der ersten Phase, von April 1941 bis Mai 1942, 161 Personen deutscher Nationalität (Volksdeutsche) angesiedelt wurden, waren in der zweiten Phase, bis Ende 1942, nur 15 Bauern und ihre Familien (meist Mieter/Pächter, mit Ausnahme nur weniger Grundstückseigentümer) angesiedelt worden, und selbst diese hatten mit großen Schwierigkeiten zu kämpfen (Mangel an Inventar und landwirtschaftlichen Maschinen, geringe Erträge, niedrige Milcherträge, negative Einstellung der slowenischen Bevölkerung und später die Maßnahmen der Partisanen gegen sie).

Arhiv Republike Slovenije ARS

SI AS 1603, Deželni svetnik za okrožje Kamnik

• e. 41, Zadeve okrožnega kmetijskega poverjenika pri političnem komisarju v Kamniku
• e. 44, Poročila patrulje SA, Naselitev Nemcev na Gorenjskem.

SI AS 1613, Koroška ljudska zveza,

• e. 5, Tedenska poročila političnega komisarja v Kamniku 1941

SI AS 1613, Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, Urad Bled (1941–1942); Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, Urad Radovljica (1943–1945)