Matej Ratej

DOI

https://doi.org/10.62409/czn.268

PDF

PDF (SLO)

Številka (eng. Number)

ČZN, zvezek 4, 2023

slovenska zgodovina 1918–1941, družbeno nasilje, ženske, nasilje, kočarji, Štajerska.

Slovenian history 1918–1941, social violence, women, violence, crofters, Styria.

Izbruhi ženskega nasilja v štajerskih kočarskih družinah so bili v vsem medvojnem času v najtesnejši zvezi s poraznim socialnim položajem kmečkega delavstva, ki je bilo med svetovnima vojnama najštevilčnejša in socialno najšibkejša skupina slovenskega prebivalstva ter je najslabše živela ravno na Štajerskem. Njen položaj zakonsko ni bil urejen in se je v letih do druge svetovne vojne zaradi poglabljanja socialnega razslojevanja le še slabšal. Štajerske ženske so bile v dvajsetih letih 20. stoletja storilke zločinov nad zakonskimi (ne pa tudi nad intimnimi) partnerji v nekaj manj kot polovici primerov v primerjavi z moškimi storilci, v desetletju za tem pa v več kot šestdeset odstotkih. V okoliščinah popolne socialne prezrtosti kmečkega prekariata so bili odnosi v kočarskih družinah polni neprekinjenega nasilja, vendar moškim v pogojih družbeno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola praviloma ni bilo v interesu nasilno dokončanje zakonske zveze. Na drugi strani so se lahko kmečke delavke osvobodile družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od zakonskih partnerjev, ki jo je utemeljeval obstoječi (katoliški) družbeni red, edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno. Žensko nasilje nad zakonskimi partnerji je v širši mariborski okolici vztrajalo zlasti v letih 1929–1933, zaznamovanimi z diktaturo kralja Alek- sandra Karađorđevića in s pronicanjem svetovne gospodarske krize, ki je izdatno udarila po do vratu zadolženi kmečki populaciji. V letih pred drugo svetovno vojno je žensko nasilje nad zakonci v mariborski okolici kot enem najrevnejših področij na Slovenskem usahnilo. Ob odločnejših državnih ukrepih za zmanjšanje socialne razslojenosti kmeč- kega prebivalstva velja na Štajerskem poglavitni razlog za to pripisati pojavu množičnega pričakovanja nemške okupacije, od katere si je zlasti revno kmečko prebivalstvo obetalo domala pravljično izboljšanje socialnega položaja.

The incidents of women’s violence in Styrian crofter families during the inter-war period were closely linked to the dire social situation of peasant workers, who were the most numerous and socially vulnerable group of the Slovene population during the World Wars. Their lives were the most impoverished in Styria, and their situation was not governed by law, which only worsened in the years leading up to the Second World War as social stratifi- cation deepened. In the 1920s, female Styrian perpetrators committed crimes against their spouses (but not against their intimate partners) in just under half as many cases as male perpetrators. However, in the following decade, female perpetrators accounted for more than sixty percent of the total cases. In the context of the total social disregard of the peas- ant precariat, relations in the crofter’s families were filled with continuous violence, but in the conditions of the socially supported patriarchal subordination of the female sex, it was generally not in the interest of men to forcefully consummate their marriages. On the other hand, only through extreme violence at any cost could peasant women free themselves from the social, economic, physical and emotional dependence on their spouses that was justified by the existing (Catholic) social order. Women’s violence against their spouses persisted in the wider Maribor area, especially in the years 1929–1933, marked by the dictatorship of King Aleksandar Karađorđević and the onset of the world economic crisis, which hit heavily on the highly indebted peasant population. Women’s violence against their spouses dried up in the years before the Second World War in the Maribor area, one of the poorest areas in Slovenia. In the face of more determined state measures to reduce the social stratification of the peasant population, the main reason for this in Styria can be attributed to the emergence of a mass expectation of the German occupation, from which the poor peasant population in particular had an almost fairytale-like prospect of an improvement in their social situation.

Die Ausbrüche weiblicher Gewalt in den steirischen Hüttner-Familien in der Zwischenkriegszeit standen in engstem Zusammenhang mit der niedergeschlagenen sozialen Lage der Bauersleute, die während der Weltkriege die zahlreichste und sozial schwächste Gruppe der slowenischen Bevölkerung darstellten und die in der Steiermark am schlechtesten lebten. Ihre Lebenssituation war gesetzlich nicht geregelt und verschlimmerte sich in den Jahren vor dem Zweiten Weltkrieg noch weiter, als sich die soziale Schichtung verschärfte. In den 1920er Jahren begingen steirische Frauen im Vergleich zu männlichen Tätern in knapp der Hälfte der Fälle Verbrechen gegen ihre Ehepartner (aber nicht gegen ihre Intimpartner), und im Jahrzehnt danach in mehr als sechzig Prozent der Fälle. Angesichts der totalen sozialen Missachtung des bäuerlichen Prekariats waren die Beziehungen in den Hüttner-Familien von ständiger Gewalt geprägt, allerdings hatten die Männer unter den Bedingungen der gesellschaftlich gestützten patriarchalischen Unterordnung des weiblichen Geschlechts in der Regel kein Interesse an der gewaltsamen Vollziehung einer Ehe. Andererseits konnten sich die Bauernfrauen nur durch extreme Gewalt um jeden Preis aus der sozialen, wirtschaftlichen, physischen und emotionalen Abhängigkeit von ihren Ehe- partnern befreien, die durch die bestehende (katholische) Gesellschaftsordnung begründet war. Die weibliche Gewalt gegen Ehepartner hielt im Großraum Maribor an, insbesondere in den Jahren 1929–1933, die durch die Diktatur von König Aleksandar Karađorđević und den Ausbruch der Weltwirtschaftskrise geprägt waren, die die verschuldete bäuerliche Bevölkerung besonders hart traf. In den Jahren vor dem Zweiten Weltkrieg kam es in der Umgebung von Maribor, einer der ärmsten Gegenden Sloweniens, zu einem Rückgang der weiblichen Gewalt in der Ehe. Angesichts entschlossener staatlicher Maßnahmen zum Abbau der sozialen Schichtung der bäuerlichen Bevölkerung ist dies in der Steiermark vor allem auf die aufhommende Massenerwartung an die deutsche Besatzung zurückzufüh- ren, von der sich insbesondere die arme bäuerliche Bevölkerung eine fast märchenhafte Aussicht auf eine Verbesserung ihrer sozialen Lage versprach.

Pokrajinski arhiv Maribor, Okrožno sodišče v Mariboru 1898–1941: Vr VII 324/19 (Marija Wregg)

Vr VII 884/19 (Ivana Marzidovšek).

Pokrajinski arhiv Maribor, Eman Pertl, Sodno-izvedenski spomini Ivana Jurečka.

Slovenec, 1924.

Slovenski gospodar, 1920.

Straža, 1919.

Čepič, Zdenko. Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji 1945–1948. Maribor: Založba Obzorja 1995.

Kajzer, Rok. »Vladimir Travner«, v: Osebnosti slovenskega novinarstva. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: Založba ZRC, 2021.

Kuhar, Lovro – Prežihov Voranc. Dekle z mandolino: izbor zgodnje krajše proze. Ljubljana: Študentska založba, 2011.

Melik, Jelka. Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919–1929. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1994.

Orwell, George. Pot v Wigan. Ljubljana: Beletrina, 2013.

Ratej, Mateja. Svastika na pokopališkem zidu: poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Beletrina, 2021.

Ratej, Mateja. Triumfator: Anton Korošec v prvi Jugoslaviji. Ljubljana: Beletrina, 2022.

Ratej, Mateja. Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2016.

Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941. Ljubljana: Nova revija, 1997.

Slovenska kronika XX. stoletja, 1941–1995. Ljubljana: Nova revija, 2008.

Troha, Nevenka. »Lidija Šentjurc«. V: Osebnosti druge svetovne vojne. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: Založba ZRC, 2023.