Prispevek bistvena spoznanja etnoloških študij o prehranski dediščini Slovencev povezuje z jezikovnodidaktičnim vidikom razvijanja poimenovalne zmožnosti in pokaže, kako je pri načrtnem razvijanju leksikalnih spretnosti na razredni stopnji mogoče učinkovito povezati književni in jezikovni pouk – na osnovi ljudskih pesmi in kuharskih receptov, ki odslikavajo kulinarično dediščino, upoštevajoč otroškega naslovnika. Kot primerno izhodišče je bila izbrana zbirka Pastirica žgance kuha (Pušenjak 2022), ki prinaša izbor dvanajstih ljudskih pesmi, ki omenjajo določeno jed ali živilo, in kuharskih receptov, ki predstavijo postopek priprave omenjene ali podobne jedi. Tematsko polje slovenske na- rodne kuhinje je zelo široko in nudi številne možnosti za navajanje knjižnih besed istega tematskega polja, prehranska leksika pa je preprosto izhodišče za tvorbo besed, kot jih narekujejo zlasti cilji, povezani z besedotvorjem. Navezava ljudskih pesemskih besedil in kuharskih receptov narodnih jedi je funkcionalna posebej za spoznavanje tvorjenk izsamostalniške pridevniške izpeljave s pomenom snovnosti (npr. ajda → ajdov, krompir → krompirjev, mleko → mlečen, riba → ribji), modifikacijske samostalniške izpeljave s po- menom manjšalnosti (npr. potica → potička, presta → prestica, piškot → piškotek, žganec → žganček), spoznavanje pridevniških izpeljank iz samostalnikov za svojino (npr. kuhar→ kuharjev, kuharica → kuharičin, pek → pekov, pekovka → pekovkin), samostalniških iz- peljank iz glagolov za pomen dejanja (npr. brbotati → brbot, brbotanje; kuhati → kuha, kuhanje), opazovanje in usvajanje odnosov med besedami (npr. žito: ajda, koruza, pšenica; figa – smokva; hladen – topel, kuhan – surov), dopolnjevanje besednih družin (npr. krompir, krompirjev, krompirjevka, krompirjevec, krompirišče). Učenci že ob prebiranju sestavin spoznavajo splošno besedišče s področja prehrane (npr. moka, mleko, olje, repa), obenem pa prihajajo v stik s t. i. etnološkim besedjem (npr. potica, močnik, usukanci). Ob enobe- sednih se poučijo tudi o večbesednih (npr. kisla repa, lovorov list) leksemih in spoznajo besede oz. besedne zveze s prenesenim pomenom (npr. leteči žganci). Prispevek pokaže, kako lahko učenci dosegajo leksikalno kompetenco in hkrati spoznavajo dediščino kot del tradicije ter narodne identitete, ob tem pa razvijajo tudi spoštljiv odnos do nje in jo dojemajo kot nujno spremljevalko sodobnega življenja. Vključevanje kulturne dediščine v pouk je doprinos k njenemu ohranjanju. Učenci z razvijanjem pozitivnega odnosa do jezika in kulture svojega naroda razvijajo tudi pozitiven odnos do drugih kultur in jezikov drugih narodov.

This article connects the essential findings of ethnological studies on the food heritage of Slovenians with the linguistic-didactic aspect of developing naming skills and shows how literature and language teaching can be effectively combined in the planned development of lexical skills at the classroom level – on the basis of folk songs and cooking recipes that reflect the culinary heritage, taking into account the child’s addressee.The article also shows how the lexical skills of the children can be developed in a planned way. The collection Pastirica žgance kuha (Pušenjak 2022) was chosen as a suitable starting point, as it contains a selection of twelve folk songs that mention a particular dish or foodstuff, and cooking recipes that present the process of preparing that dish or a similar one. The thematic field of Slovenian folk cuisine is very broad and offers many possibilities for citing book-length words from the same thematic field, and the food lexicon is simply a starting point for the formation of words, as dictated in particular by vocabulary-building objectives. The linking of folk song lyrics and cooking recipes of folk dishes is functional especially for the recognition of the formations of the adjectival derivative with the mean- ing of materiality (e.g. buckwheat → buckwheat, potato → potato, milk → milky, fish → fishy), modifiable noun derivations with the meaning of diminutive (e.g. potica (cake) → potička (smaller cake), presta (pretzel) → prestica (smaller pretzel), biscuit → cookie, žganec (spoonbread) → žganček (smaller spoonbread)), learning adjectival derivatives of nouns for possessive adjectives (e.g. cook → cook’s, baker → baker’s), noun derivatives of verbs for the meaning of an action (e.g. to babble → blubber, babbling; to cook → cook, cooking), observing and learning the relationships between words (e.g. cereal: buckwheat, maize, wheat; fig – fig (tree); cold – warm, cooked – raw), completing word families (e.g. potato, potato plant, potato field).

While reading the ingredients, the pupils are already familiarising themselves with general food vocabulary (e.g. flour, milk, oil, turnip) and are also coming into contact with so- called ethnological vocabulary (e.g. potica (cake), močnik (mush), usukanci (small rolls)). Alongside the single-word lexemes, they are also learning about multi-word lexemes (e.g. sour turnip, laurel leaf ) and are getting to know the words or words of the figurative meaning (e.g. leteči žganci (flying spoonbread)). The article shows how pupils can achieve lexical competence and at the same time learn about heritage as part of tradition and national identity, while also developing a respectful attitude towards it and seeing it as a necessary companion to modern life. Integrating cultural heritage into the classroom is a contribution to its preservation. By developing a positive attitude towards the language and culture of their own nation, pupils also develop a positive attitude towards other cultures and languages of other nations.

Der Artikel verbindet die wesentlichen Erkenntnisse ethnologischer Studien über das kulinarische Erbe der Slowenen mit dem sprachdidaktischen Aspekt der Entwicklung von Benennungskompetenzen und zeigt auf, wie Literatur- und Sprachunterricht bei der geplanten Entwicklung lexikalischer Kompetenzen auf Klassenebene effektiv kombiniert werden können – auf der Grundlage von Volksliedern und Kochrezepten, die das kulinari- sche Erbe widerspiegeln, unter Berücksichtigung des kindlichen Adressaten. Als geeigne- ter Ausgangspunkt wurde die Sammlung Pastirica žgance kuha (Pušenjak 2022) gewählt, die eine Auswahl von zwölf Volksliedern enthält, in denen ein bestimmtes Gericht oder Lebensmittel erwähnt wird, sowie Kochrezepte, die den Prozess der Zubereitung dieses oder eines ähnlichen Gerichts darstellen. Das Themenfeld der slowenischen Volksküche ist sehr breit gefächert und bietet viele Möglichkeiten, Wörter aus demselben Themenfeld in Buchform zu zitieren, und das Lebensmittellexikon ist lediglich ein Ausgangspunkt für die Wortbildung, wie sie insbesondere durch die Ziele des Wortschatzaufbaus vorgegeben ist. Die Verknüpfung von Volksliedtexten und Kochrezepten von Volksgerichten ist vor allem für die Erkennung der Formationen der adjektivischen Ableitung mit der Bedeutung von Materialität funktional (z. B. Buchweizen → Buchweizen, Kartoffel → Kartoffel, Milch → milchig, Fisch → fischig), modifizierende Substantivableitungen mit der Bedeutung des Diminutivs (z.B. Potitze → kleine Potitze, Brezel → kleine Brezel, Keks → Kekschen, Sterz → kleiner Sterz), das Lernen von adjektivischen Ableitungen von Substantiven für Possessiv- pronomen (z. B. Koch → vom Koch, Köchin → von der Köchin, Bäcker → vom Bäcker, Bäcke- rin → von der Bäckerin), Lernen von Substantivableitungen von Verben für die Bedeutung einer Handlung (z. B. babbeln → Brummeln, babbeln; kochen → Kochen → kochen), Lernen der Beziehungen zwischen Wörtern (z. B. kochen → Kochen → kochen), Beobachten und Erlernen der Beziehungen zwischen den Wörtern (z. B. Getreide: Buchweizen, Mais, Wei- zen; Feige – Feigenbaum; kalt – warm, gekocht – roh), Vervollständigung von Wortfamilien (z. B. Kartoffel, Kartoffelpflanze, Kartoffelstaude, Kartoffelbeet).

Bereits beim Lesen der Zutaten machen sich die Schüler mit dem allgemeinen Lebens- mittelwortschatz vertraut (z.B. Mehl, Milch, Öl, Rübe) und kommen auch mit dem so genannten ethnologischen Wortschatz in Berührung (z.B. potica (Potitze), močnik (Mehl- brei), usukanci (Nockerln)). Neben den Einwortlexemen lernen sie auch Mehrwortlexeme kennen (z.B. saure Rübe, Lorbeerblatt) und lernen die Wörter bzw. Begriffe mit figurative Bedeutung kennen (z. B. fliegender Sterz). Der Artikel zeigt, wie Schülerinnen und Schüler lexikalische Kompetenz erlangen und gleichzeitig etwas über das kulturelle Erbe als Teil der Tradition und der nationalen Identität lernen können, während sie gleichzeitig eine respektvolle Haltung ihm gegenüber entwickeln und es als notwendigen Begleiter des modernen Lebens betrachten. Die Einbeziehung des kulturellen Erbes in den Unterricht ist ein Beitrag zu seiner Erhaltung. Indem die Schüler eine positive Einstellung zur Sprache und Kultur ihrer eigenen Nation entwickeln, entwickeln sie auch eine positive Einstellung zu anderen Kulturen und Sprachen anderer Nationen.

Barbara Bednjički Rošer, Na poteh srečanj z dediščino v vrtcu. Didakta, 2017, 26 [i. e. 27], 194, str. 55−58. Pridobljeno 19. 4. 2023, http://www.dlib.si/details/URN: NBN:SI:doc-10VN9U4L.

Marja Bešter Turk, Sporazumevalna zmožnost − eden izmed temeljnih ciljev pouka slo- venščine. Jezik in slovstvo 56, 2011, 3–4, str. 111−130.

Blažič Milena Mileva, Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (2011) v luči sodob- nih pogledov na pouk mladinske književnosti, Jezik in slovstvo 2019, 64, 1, str. 11–19. Pridobljeno 9. 4. 2023, https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4FBNW2RO/ 8c08f55d-30c2-4379-88e6-2f9f9458933f/PDF.

Janez Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana 1992.

Ljudmila Bokal, Materialna kultura glede na časovno zaznamovanost besed. Tra- ditiones, 1996, 25, str. 297−307. Pridobljeno 12. 4. 2023, http://www.dlib.si/?URN= URN:NBN:SI:DOC-8JTQMOUH.

Tadeja Filo, Vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek in opis postopka v učbeniškem gradivu ter v projektu Slovenščina na dlani. Magistrsko delo. Maribor 2021.

Lara Godec Soršak, Zasnova šolskega slovarja za otroke v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju (doktorska disertacija). Ljubljana 2019.

Maja Godina Golija, Teoretična izhodišča etnološkega proučevanja prehrane. Tra- ditiones, 1996, 25, str. 211–221. Pridobljeno 12. 4. 2023, https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-SECE86EP/484bd32b-05ff-4208-8d51-a1e5c23e14b6/PDF

Maja Godina Golija, Materialne sledi kulture: prazniki in praznična miza Slovencev v

20. in 21. stoletju. V: Ingrid Slavec Gradišnik (ur.), Etnološki pogledi in podobe. Ljubljana 2008, str. 111–128.

Maja Godina Golija, Potica in njene zgodbe: Slovenci v Srbiji in simbolni po- men hrane. V: Dve domovini: razprave o izseljenstvu = Two homelands: migrati- on studies, 2014, 39, str. 55−66. Pridobljeno 27. 3. 2023, https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-BIUMLUTE/72a77c0c-180d-4eed-8302-250a1f090038/PDF.

Vesna Gomezel Mikolič, Narodna in jezikovna zavest kot konstitutivni sestavini etnične identitete in narodne ozaveščenosti. V: Inka Štrukelj (ur.), Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana 2000, str. 99–107.

Katarina Jaklitsch Jakše, Dragica Haramija, Razvijanje družinske pismenosti in med- kulturnih odnosov ob kuharskih knjigah za (predšolske) otroke. V: Dragica Haramija, Simona Pulko (ur.), Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju. Maribor 2021, str. 377–405. Pridobljeno 9. 4. 2023, https://press.um.si/index.php/ump/ catalog/book/583.

Tina Jugović, Pri sosedih za mizo: brezekvivalentna leksika in njene leksikografske reši- tve v slovensko-hrvaškem in slovensko-srbskem slovarju. V: Zeszyty Cyrylo-Metodiańskie

5. Lublin 2015, str. 132–140. Pridobljeno 4. 2. 2023, http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/ bwmeta1.element.ojs-doi-10_17951_zcm_2016_5_132.

Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana 2011. Pridobljeno 10. 4. 2023, www. fran.si.

Svjetlana Kolić-Vehovec, Sonja Pečjak, Neža Ajdišek in Barbara Rončević, Razlike med spoloma v (meta)kognitivnih in motivacijsko emocionalnih dejavnikih bralnega razu- mevanja. Psihološka obzorja 17, 2018, 4, str. 89‒116.

Susie Loraine, Vocabulary development. Super duper handouts number 149. Greenville 2008.

Mira Krajnc Ivič, Razumevanje besedil. 7. gradnik. V: Dragica Haramija (ur.). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Maribor, Ljubljana 2020, str. 189–210. Pridobljeno 22. 12. 2022, https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/515.

Simona Kranjc, Slovnična zmožnost otrok na besedotvorni ravni. Jezik in slo- vstvo 1995/96, 41, 6, str. 309–326. Pridobljeno 6. 5. 2023, http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-PKX53MCI.

Martina Križaj, Marja Bešter Turk, 2018. Jezikovni pouk: čemu, kaj in kako? Ljubljana: Rokus Klett.

Olga Kunst Gnamuš, Govorno dejanje – družbeno dejanje: komunikacijski model jezikov- ne vzgoje. Ljubljana 1984.

Jože Lipnik, Radomir Matić, Metodika govorne vzgoje: priročnik za delo vzgojiteljic in staršev. Maribor 1993.

Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja Peklaj in Sonja Pečjak, Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana 2012.

Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejav- niki tveganja v družinskem okolju. Javno zdravje 2, 2019, str. 1–13. Pridobljeno 26. 4. 2023, https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/marjanovic_umek_et_al._ jz_2019_02.pdf

Paul Nation, Learning vocabulary in another language. Cambridge 2001.

Bogdan Novak, Simon Lenarčič, Kuharska enciklopedija: svet gastronomije od A do Ž. Ljubljana 2009.

Sonja Pečjak, Psihološki vidiki bralne pismenosti. Od teorije k praksi. Ljubljana 2012. Tomaž Petek, Vpogled v razumevanje besedišča učencev 8. razreda. V: Tomaž Petek (ur.),

Bralno razumevanje na preizkušnji. Ljubljana 2022, str. 97–128. Pridobljeno 26. 4. 2023, https://zalozba.pef.uni-lj.si/index.php/zalozba/catalog/view/199/460/485-1.

Program osnovna šola. Družba. Učni načrt. Ljubljana 2011. Pridobljeno 22. 4. 2023, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ obvezni/UN_druzba_OS.pdf

Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt. Ljubljana 2011. Pridobljeno 22. 4. 2023, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ob- vezni/UN_matematika.pdf

Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt (posodobljena izdaja). Ljubljana 2018. Pri- dobljeno 22. 4. 2023, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna--sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf.

Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Učni načrt. Ljubljana 2011. Pridobljeno 22. 4. 2023,  https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni--nacrti/obvezni UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf

Metka Pušenjak (ur.), Pastirica žgance kuha. Ljubljana 2022.

Alenka Rot Vrhovec, Besedišče učencev 5. razreda. V: Tomaž Petek (ur.), Bralno razume- vanje na preizkušnji. Ljubljana 2022, str. 69–96. Pridobljeno 26. 4. 2023, https://zalozba. pef.uni-lj.si/index.php/zalozba/catalog/view/199/460/485-1.

SEJO = Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje. Ljubljana 2011. Pridobljeno 12. 12. 2023, http s://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/SEJO-kom- plet-za-splet.pdf.

Marko Snoj (ur.), Slovenski etimološki slovar, 3. izd. Ljubljana 2016.

SSKJ 2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Pridobljeno 8. 5. 2023, http://www.fran.si/.

Zala Stanonik (ur.), Slovenske pripojedke. Maribor 2022.

Irena Stramljič Breznik, Umetnostno besedilo kot izhodišče za obravnavo besedotvorja v osnovnišoli, Jezikinslovstvo 39, 1993/94, 7–8, str. 341−345. Pridobljeno 6. 5. 2023, https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5S6MXJ79/3ab54c6c-2f84-481b-85a2-ee35d1127ae8/ PDF.

Irena Stramljič Breznik, Kaša in nekatere močnate jedi v slovenskih frazemih. V: Marko Jesenšek (ur.). Jeziki, literature in kulture v stiku: ob 200-letnici M. J. Lermontova, 110-le- tnici Srečka Kosovela in 100-letnici Vitomila Zupana. Maribor 2014, str. 191–207.

Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje: teoretično, praktično in didaktično. Maribor 2020.

Blanka Tivadar, Prisiljeni v okus: družbeno strukturiranje prehranjevalnih navad, Em- zin: revija za kulturo, XIV, 3–4, str. 113–115.

Jerca Vogel, Jezikovna kulturna zavest pri pouku maternega/prvega jezika, Jezik in slovstvo 59, 4, str. 3–14. Pridobljeno, 12. 4. 2023, http://www.dlib.si/details/URN: NBN:SI:doc-EVZMWPWF.

Ines Voršič, Marija Ropič Kop, Besedišče: 5. gradnik. V: Dragica Haramija (ur.). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Maribor, Ljubljana 2020, str. 139–157. Pridobljeno 22. 12. 2022, https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/515