Avtorja v prispevku obravnavata jugoslovanske in slovenske politike do slovenskih narod- nih manjšin v sosednjih državah v obdobju od razpada habsburške monarhije in obliko- vanja novih političnih meja do današnjih dni. Analiza je narejena na podlagi primerjalne analize že opravljenih študij, ki obravnavajo različne aspekte odnosa sosednjih držav in Slovenije do avtohtonih slovenskih narodnih manjšin. Predpostavka, da so evropske druž- be ob vse večji kulturni heterogenosti zaradi migracij opustile nacionalno paradigmo, je iluzija. Odnos do manjšin v ožjem in etnične politike v širšem kontekstu jasno dokazuje pomen narodnega vprašanja. Manjšinske politike so se v Evropi sicer spremenile, a ostajajo asimilacijsko naravnane. Slovenska manjšinska politika postavlja odnos do Slovencev v sosednjih državah deklarativno visoko, v praksi pa je precej taktiziranja in popuščanja, deloma tudi zaradi nemoči. Slovenska zavest se je med pripadniki slovenskih manjšin zadržala, identiteta pa je dobila značilne manjšinske vsebine kot posledica raznolikih okoliščin v obdajajočih družbah, v katere se je večinoma uspešno integrirala, vendar ob sorazmerno visoki stopnji asimilacije.
Etnična in manjšinska politika je značilna za evropske države in ostaja pomemben de- javnik v bilateralnih odnosih. Sedanja slovenska manjšinska politika mora upoštevati dediščino preteklih držav na sklenjenem slovenskem etničnem ozemlju. Slovenija je dekla- rativno postavila varovanje manjšin kot eno od svojih političnih prioritet. To je prisotno v ustavi, več področnih zakonih in drugih aktih. Razvila je primerno infrastrukturo, ki naj operacionalizira deklarirano voljo nacije do narodnih manjšin. V praksi se je slovenska zunanja politika soočila z močjo in vplivom sosednjih držav, ki slovenske manjšine očit- no opredeljujejo kot določen problem; tako si je mogoče razložiti vztrajna nasprotovanja uveljavljanju manjšinskih zaščitnih norm in realizacije že sklenjenih sporazumov na tem področju. V položaju šibkejšega je bilo v bilateralnih odnosih manjšinsko vprašanje težje upravljati, neredko je bilo celo breme v bilateralnih odnosih. Na drugi strani so sosednje države redno in dosledno in to ne glede na politične barve vladajočih strank izpostavljale bolj ali manj enotno težnjo in skrb za Italijane, Nemce (Avstrijce) ali Madžare. Za slovenske manjšine pomembne stvari v bilateralnih odnosih je slovenska politika pogosto žrtvovala v prid domnevnim »dobrososedskim odnosom«. Ob tem se prezira, da imajo vse sose- de stalen interes za minorizacijo manjšinskih vprašanj. Slovenija tudi ni bila enotna pri zahtevah po spoštovanju sprejetih bilateralnih dogovorov s sosedami. Medtem ko so bili razmeroma zahtevni in dosledni pri sprejemanju globalnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in kasneje njegovemu uresničevanju (a so se pri tem soočili z zelo zvito italijansko politiko, ki je skušala na različne načine ovirati sprejemanje za manjšino ugodnih rešitev), je bila Slovenija v odnosu do Avstrije precej bolj popustljiva. Slovenci na Madžarskem so bili v senci slovenskega državnega zanimanja. Še bolj skromne pozornosti so bili deležni Slovenci na Hrvaškem.

In the article, the authors discuss Yugoslav and Slovenian policies towards Slovenian na- tional minorities in neighboring countries in the period from the collapse of the Habsburg monarchy and the formatiol borders to the present day. The analysis is made on the basis of a comparative analysis of already completed studies that deal with various aspects of the attitude of neighboring countries of Slovenia and Slovenia itself to- wards indigenous Slovenian national minorities. The assumption that European societies have abandoned the nationalistic paradigm due to increasing cultural heterogeneity due to migration is an illusion. The attitude towards minorities in the narrower context and ethnic politics in a wider context clearly demonstrates the importance of the attitude of the states towards national minorities i.e. national question. Minority policies have changed in Europe, but they remain assimilation oriented. Slovenia’s minority policy sets the attitude towards Slovenes in neighboring countries at a declaratively high level, but in practice there is a lot of tactics and concessions, partly due to helplessness. The Slovene conscious- ness remained among the members of the Slovene minorities, and the identity acquired characteristic minority content as a result of diverse circumstances in the surrounding societies, into which it was mostly successfully integrated, but with a relatively high level of assimilation. Ethnic and minority policy is characteristic of European countries and remains an important factor in bilateral relations. The current Slovenian minority policy must take into account the heritage of the past centuries and the attitudes of the states of which Slovenian ethnic territory was part of.. Slovenia has declared the protection of minorities as one of its political priorities. This is present in the Constitution, several laws and other acts. It has developed the appropriate infrastructure to operationalize the declared will of the nation towards national minorities. In practice, Slovenian foreign policy faced the power and influence of neighboring countries, which clearly define Slo- venian minorities as a certain problem; this is how it is possible to explain the persistent opposition to the enforcement of minority protection norms and the implementation of already concluded agreements in this area. In the position of the weaker side, the minority issue was more difficult to manage for Slovenia in bilateral relations, and was often even a burden in bilateral relations. On the other hand, the neighboring countries regularly and consistently, regardless of the political colors of the ruling parties, showed a more or less uniform concern for the fate of Italians, Germans (Austrians) or Hungarians. For Slovene minorities, things important in bilateral relations have often been sacrificed by Slovene politics in favor of supposed “good neighborly relations”. At the same time, it is despised that all neighbors have a constant interest in minorizing minority issues. Slovenia also did not at the same level of strength expressed its demands to respect the bilateral agreements with its neighbors. While they were relatively demanding and consistent in demands for adoption of a global law for protection of the Slovene minority in Italy and later in its implementation (but they faced a very cunning Italian policy, which tried in various ways to hinder the adoption of favorable solutions for the minority), Slovenia was much more lenient in relation to Austria. Slovenes in Hungary were in the shadow of Slovenian state interest. Slovenians in Croatia received even more modest attention.n of new politica

In diesem Artikel befassen sich die Autoren mit der jugoslawischen und slowenischen Po- litik gegenüber den slowenischen nationalen Minderheiten in den Nachbarländern in der Zeit von der Auflösung der Habsburger Monarchie und der Festlegung neuer politischer Grenzen bis zum heutigen Tag. Die Analyse stützt sich auf eine komparative Auswertung vorhandener Studien, die sich mit verschiedenen Aspekten der Haltung der Nachbarländer und Sloweniens gegenüber den autochthonen slowenischen nationalen Minderheiten be- fassen. Die Annahme, dass die europäischen Gesellschaften angesichts der zunehmenden kulturellen Heterogenität infolge der Migration das nationale Paradigma aufgegeben ha- ben, ist eine Illusion. Die Haltung gegenüber Minderheiten in einem engeren Kontext und die ethnische Politik in einem breiteren Kontext zeigen deutlich, wie wichtig die nationale Frage ist. Auch wenn sich die Minderheitenpolitik in Europa verändert hat, so bleibt sie doch weiterhin assimilatorisch. Die slowenische Minderheitenpolitik legt die Messlatte gegenüber den Slowenen in den Nachbarländern deklarativ hoch, aber in der Praxis wird viel taktiert und besänftigt, zum Teil auch aufgrund von Ohnmacht. Das slowenische Bewusstsein ist bei den Vertretern der slowenischen Minderheiten erhalten geblieben; die Identität hat aufgrund der unterschiedlichen Gegebenheiten der sie umgebenden Gesell- schaften, in die sie größtenteils erfolgreich integriert wurde, aber mit einem relativ hohen Grad an Assimilation, einen ausgeprägten Minderheitencharakter angenommen. Die ethnische und Minderheitenpolitik ist ein Merkmal der europäischen Länder und bleibt ein wichtiger Faktor in den bilateralen Beziehungen. Die aktuelle Minderheitenpolitik Sloweniens muss das Erbe früherer Staaten im angrenzenden slowenischen ethnischen Gebiet berücksichtigen. Slowenien hat den Schutz von Minderheiten erklärtermaßen zu einer seiner politischen Prioritäten gemacht. Dies ist in der Verfassung, mehreren sekto- ralen Gesetzen und anderen Rechtsakten festgehalten. In der Praxis ist die slowenische Außenpolitik mit der Macht und dem Einfluss der Nachbarländer konfrontiert, die die slo- wenischen Minderheiten eindeutig als ein besonderes Problem ansehen. Dies erklärt den anhaltenden Widerstand gegen die Umsetzung von Minderheitenschutznormen und die Umsetzung bereits geschlossener Abkommen in diesem Zusammenhang. In der Position der Schwächeren war die Minderheitenfrage in den bilateralen Beziehungen schwieriger zu handhaben; oft stellte sie sogar eine Belastung in den bilateralen Beziehungen dar. Auf der anderen Seite haben die Nachbarländer unabhängig von der politischen Couleur der regierenden Parteien regelmäßig und konsequent ein mehr oder weniger gemeinsames Bestreben und eine Sorge um die Italiener, die Deutschen (Österreicher) oder die Ungarn zum Ausdruck gebracht. In den bilateralen Beziehungen wurden Angelegenheiten, die für die slowenischen Minderheiten von Bedeutung sind, von der slowenischen Politik oft zugunsten von angeblichen „gutnachbarlichen Beziehungen“ geopfert. Dabei wird übersehen, dass alle Nachbarn ein permanentes Interesse an der Minorisierung von Minderhei- tenfragen haben. Auch bei der Forderung nach der Einhaltung der bilateralen Abkommen mit seinen Nachbarn war sich Slowenien nicht einig. Während sie bei der Verabschiedung des Globalgesetzes für die slowenische Minderheit in Italien und seiner anschließenden Umsetzung relativ anspruchsvoll und konsequent waren (aber mit einer sehr gerissenen italienischen Politik konfrontiert wurden, die auf verschiedene Weise versuchte, die Ver- abschiedung von für die Minderheit günstigen Lösungen zu behindern), war Slowenien in seiner Haltung gegenüber Österreich viel nachsichtiger. Die Slowenen in Ungarn standen dabei im Schatten der slowenischen Staatsinteressen. Den Slowenen in Kroatien wurde noch weniger Aufmerksamkeit geschenkt.

Bogatec, Norina, Bufon, Milan, Slovenske šole v Tržaški in Goriški pokrajini. Nižje in višje šole, Trst, 1999.

Brglez, Franček, Klemenčič, Vladimir, Liška, Janko, Stergar, Janez, Sturm, Marjan Borut, Žaucer, Pavle (ur.), Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana, 1984.

Bufon, Milan, Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Obmejna in etnično me- šana območja v evropskih razvojnih silnicah. Primer Slovencev v Furlaniji Julijski krajini, Trst, 1992.

Bufon, Milan, Med teritorialnostjo in globalnostjo, Koper, 2004.

Bufon, Milan, Na obrobju ali v ospredju? Slovenska obmejna območja pred izzivi evrop- skega povezovanja, Koper, 2008.

Bufon, Milan, Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem, Koper, 2017.

Bufon, Milan, Ethnos in topos. Družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015, Ljubljana, 2020.

Celar, Branko, Slovenija in njene meje v treh zgodovinskih obdobjih 1914/1920, 1941/1975, 1991/2021, Ljubljana, 2021.

Čermelj, Lavo, Life and Death. Struggle of a National Minority (The Jugoslavs in Italy), Ljubljana, 1945.

Einspieler, Valentin, Verhandlungen über die der slowenischen Minderheit angebotene Kulturautonomie 1925 – 1930, Klagenfurt, 1976.

Grafenauer, Bogo, Czoernigova etnografska statistika in njena metoda. Razprave SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Class 1, Historia et Sociologia. 117–164, Ljublja- na. 1950.

Ferenc, Tone, Kacin-Wohinz, Milica, Zorn, Tone, Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918–1945, Ljubljana, 1974.

Gábor, Ruda (ur.), Nemzetiségi iskolák – Kétnyelvű oktatá/ Narodnostne šole – Dvojezično izobraževanje / Minderheitenschulen – Zweisprachiger Unterricht, Pilisvörösvár – Graz, 2002.

Ganser, Daniele, Natova skrivna vojska. Operacija Gladio in terorizem v zahodni Evropi, Mengeš, 2006.

Grafenauer, Bogo, Ude, Lojze, Veselko, Milan (ur.), Koroški zbornik, Ljubljana, 1946.

Grafenauer, Bogo, Slovenska koroška v diplomatski igri leta 1919. Koroški plebiscit, Razprave in članki. Ljubljana, 1970.

Grafenauer, Danijel, Pogovori in pogajanja avstrijskih ter nemških nacionalsocialistov s roškimi Slovenci in dr. Julijem Felaherjem v letih 1933/1934, Razprave in gradivo, 58, 58–80, 2009.

Grafenauer, Danijel. Jesih, Boris (ur.), Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupnost v Avstriji, Ethnicity 16, Ljubljana, 2020.

Hobsbawm, Erich, Nations and Nationalism since 1780. Programme, Myth, Reality, Cam- bridge. 1991.

Jagodic, Devan (ur.), Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu, Ljubljana, Celovec, Trst, 2018.

Jenuš, Gregor, Ko je Maribor postal slovenski: iz zgodovine nemško-slovenskih odnosov v Mariboru od konca 19. stoletja in v prevratni dobi (Zbirka Studia historica Slovenica, 8). Maribor, 2011.

Jeri, Janko. Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana, 1975.

Jesih, Boris, Raziskovanje etničnih odnosov (etničnosti) in manjšin v sosednjih državah in svetu, Razprave in gradivo, 50–51, 30–34, Ljubljana, 2006.

Jesih, Boris, Med narodom in politiko. Politična participacija koroških Slovencev, Ljubljana, 2007.

Josipovič, Damir, Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni, Ljubljana, 2006.

Kacin Wohinz, Milica, Pirjevec, Jože, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000, Ljubljana, 2000.

Karner, Stefan, Die deutschsprachige Volksgruppe in Slowenien. Aspekte Ihrer Entwic- klung 1937–1997, Celovec – Klagenfurt, 1998.

Klabjan, Borut, Bajc, Gorazd, Ogenj, ki je zajel Evropo. Narodni dom v Trstu 1920–2020, Ljubljana, 2021.

Klemenčič, Matjaž, Germanizacijski procesi na Štajerskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, Ġasopis za zgodovino in narodopisje, 50, 1–2, Maribor, 1979, 350–391.

Klemenčič, Matjaž, Germanisierung, statistische. Sturm-Schnabl, K. (ur.), Schnabl, B.I. (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den An- fängen bis 1942. bd. 1, A-I, Wien, 2016, 409–414.

Klemenčič, Matjaž, Gnili kompromis iz leta 2011 – izpolnitev 7. člena ADP? V: Ajlec K. Balkovec, B. Repe, B. (ur.). Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, (Historia 25) 1. izd, Ljubljana, 2018, 583–601.

Klemenčič, Matjaž, Klemenčič, Vladimir, Die Kärntner Slowenen und die Zweite Repu- blik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheite- nrechte, Celovec, Ljubljana, Dunaj = Klagenfurt, Laibach, Wien. 2010.

Klemenčič, Vladimir, Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot nov geografski fenomen, Razprave in gradivo, 20, Ljubljana, 1987, 57–79.

Komac, Miran, Questi Slavi bisogna eliminari: Usoda Beneške Slovenije?, Razprave in gradivo, 28, Ljubljana, 1993, 124–142.

Komac, Miran, Zagorac, Dean (ur.), Varstvo manjšin. Uvodna pojasnila & dokumenti, Ljubljana, 2002.

Komac, Miran, 2015. Narodne manjšine v Sloveniji 1920–1941. Razprave in gradivo, 75, Ljubljana, 2015, 49–81.

Komac, Miran, Poselitveni prostor avtohtonih narodnih manjšin. Razprave in gradivo, 74, Ljubljana, 2015, 61–91.

Komac, Miran, Vizi, Bela (ur.), Bilateralni sporazumi kot oblika urejanja varstva narodnih manjšin: primer Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, Budapest, 2018.

Komac, Miran, Slovensko-madžarski bilateralni sporazum in ureditev varstva narodnih manjšin v Sloveniji, V: Komac M., Vizi, B. (ur.). Bilateralni sporazumi kot oblika urejanja varstva narodnih manjšin: primer Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, Budapest, 2018, 68–106

Kosi, Jernej, Kako je nastal slovenski narod, Ljubljana, 2013.

Kosin, Marko, Začetki slovenske diplomacije z Italijo 1991 -1996, Ljubljana. 2000. Kržišnik Bukić, Vera, Slovenci v Hrvaški, Ljubljana, 1995.

Kržišnik Bukić, Vera (ur.), Narodnostna sestava v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško, Ljubljana, 1997.

Kržišnik Bukić, Vera (ur.), Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu, Ljubljana, Trst, Celovec, 2017.

Malle, Avguštin, Stergar, Janez, »Koroški Slovenci«, Enciklopedija Slovenije 5: KariKrei, Ljubljana, 1991, 302.

Mayerhofer Grünbühel, Ferdinand, Polzer, Miroslav (ur.), Avstrija – Slovenija. Preteklost in sedanjost, Ljubljana in Celovec, 2002.

NAZ, Mračna leta Benečije. Dejavnost tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji, Ljubljana, 1998.

Nećak, Dušan, Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki (1945–1976). Osnutek za politično zgodovino, Ljubljana, 1984.

Nećak, Dušan, Jesih, Boris, Repe, Božo, Škrilec, Ksenija, Vodopivec, Peter (ur.), Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju / Slowenish-österreichische Beziehungen im 20. Jahr- hundert, Ljubljana, 2004.

Nećak Lük, Albina, Jesih, Boris (ur.), Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru, Ljubljana, 1998.

Novak, Vilko (ur.), Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja, Beltinci, 1935.

Novak, Anton, Pravno varstvo slovenske manjšine v Avstriji v luči novejšega mednarodno- pravnega manjšinskega varstva, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2005.

Novak Lukanovič, Sonja (ur.), Jezikovni profili mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana, Trst, Celovec, 2019.

Obid, Milan (ur.), Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu, Ljubljana, 2018.

Obid, Milan, Jezik in identiteta pri Slovencih na avstrijskem Koroškem, v: Hafner G., Hren K., Pandel M., (ur.) Probleme und Perspektiven des Volksgruppenschutzes 100 Jahre nach der Kärntner Volksabstimmung = Problemi in perspektive narodnih skupnosti 100 let po koroškem plebiscitu. Klagenfurt; = Celovec; Ljubljana; = Laibach; Wien; = Dunaj, 2020, 371–383.

Olas, Ludvik, Demografske razmere v Porabju, Geografija v šoli, 1, Ljubljana, 1991, 29–31. Pahor, Milan, Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj, Trst, 1998.

Pandel, Martin, Polzer, Miroslav, Polzer-Srienz, Mirjam, Vospernik, Reginald, (ur.), Ort- stafelkonflikt in Kärnten – Krise oder Chance?, Wien, 2004.

Pavlovič, Peter (ur.), Naši onstran meje, Ljubljana, 1933.

Pelikan, Egon. Josip Wilfan in Engelbert Besednjak v Kongresu evropskih narodnosti, v letih 1925–1938, Prispevki za novejšo zgodovino 40/1, 93.106.

Pezdir, Rado, Vzporedni mehanizem globoke države, Ljubljana, 2021.

Pirjevec, Jože, Trst je naš! Boj Slovencev za morje (1848–1954), Ljubljana, 2008. Pirjevec, Jože, Klabjan, Bojan, Bajc, Gorazd (ur.), Osimska meja, Koper, 2006. Pleterski, Janko, Narodi, Jugoslavija, revolucija, Ljubljana. 1984.

Pleterski, Janko, Avstrija in njeni Slovenci 1945–1976, Ljubljana, 2000.

Popov, Čedomir, Vratuša, Anton (ur.), Položaj hrvaške, slovenske in srbske manjšine na Madžarskem, Narodne manjšine 2, Ljubljana, 1991.

Potočnik, Dragan, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918 – 1941, Maribor, 2003.

Rahten Andrej, Koroška po plebiscitu: revanšizem, revizionizem in pregoni v poplebiscitnih mesecih, Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 20 (2), Ljubljana, 2020, 565–596.

Sienčnik, Luka, Koroški Slovenci v boju za svojo šolo, Maribor in Celovec, 1984.

Stergar, Janez, Republika Slovenija in zamejstvo 1945–2002, Acta Histriae, 11, št. 2, Koper, 2003, 99–128.

Stenner, Christian (ur.), Slowenische Steiermark. Verdrängte Minderheit in Österreichs Süden, Wien, Köln, Weimar, 1997.

Stranj, Pavel, Slovensko prebivalstvo Furlanije Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi, Trst, 1999.

Šiftar, Drago, Slovenci na Madžarskem, doktorska disertacija, Ljubljana, 2016.

Šumi, Irena, Venossi, Salvatore (ur.), Večjezičnost na evropskih mejah. Primer Kanalske doline / Multilingualism on European Borders. The Case of Valcanale, Trst, 1996.

Tomšič, Ivan, Problemi sodobnega meddržavnega plebiscita in koroški plebiscit. V: Pleterski, Janko, Ude, Lojze, Zorn, Tone (ur.), Koroški plebiscit, Razprave in članki. Ljubljana, 1970, 379–435.

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I z dne 28. 12. 1991),. –

Ustava Socialistične republike Slovenije 1974 https://sl.wikisource.org/wiki/ Ustava_Socialisti%C4%8Dne_republike_Slovenije_(1974)/

Vencelj, Peter, Klemenčič, Vladimir, Novak Lukanovič, Sonja (ur.), Manjšine v prostoru Alpe-Jadran, Ljubljana, 1994.

Zobec, Miha, Prizadevanja slovenske manjšine v Italiji za dosego zakonske zaščite 1975– 2009, doktorska disertacija, Maribor, 2017.

Zuljan Kumar, Danila, Kolenc, Petra (ur.), Simon Rutar in Beneška Slovenija, Ljubljana, 2021.

Zupančič, Jernej, Slovenci v zamejstvu, v: Geografski atlas Slovenije, Ljubljana, Ljubljana, 1998, 174–177.

Zupančič, Jernej, Slovenci v Avstriji, Ljubljana, 1999.

Zupančič, Jernej, Slovenci na Madžarskem, Razprave in gradivo, 36/37, Ljubljana, 2000, 125–143.

Zupančič, Jernej, Slovenci v Italiji, Razprave in gradivo, 38–39, Ljubljana, 2001, 94–109.

Zupančič, Jernej, Grenzüberschreitende Pendelwanderung aus Slowenien nach Österreich und Italien, Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft, jg.144, Wien, 2002, 145–157.

Zupančič, Jernej, Vloga in pomen narodnih manjšin v čezmejnem sodelovanju. Primer manjšin v Sloveniji in Slovencev v sosednjih državah, Razprave in gradivo, 47, Ljubljana, 2005, 26–41.

Zupančič, Jernej, Romi in romska naselja v Sloveniji, Ljubljana, 2014.

Zupančič, Jernej, Koroški Slovenci: sedanjost in prihodnost manjšine v postmoderni družbi. V: Hafner G., Hren K., Pandel M. (ur.) Probleme und Perspektiven des Volksgru- ppenschutzes 100 Jahre nach der Kärntner Volksabstimmung = Problemi in perspektive narodnih skupnosti 100 let po koroškem plebiscitu. Klagenfurt; = Celovec; Ljubljana; = Laibach; Wien; = Dunaj: 2020, 385–408.

Zupančič, Jernej, Slovenske manjšine v sosednjih državah. Ljubljana, 2022.