CHILDREN’S SHORT PROSE BY FRANC KSAVER MEŠKO AND THE STYLISTIC ROLE OF NOMINAL DIMINUTIVES
KURZGESCHICHTEN FÜR KINDER VON FRANC KSAVER MEŠKO UND DIE STILISTISCHE ROLLE VON DIMINUTIVEN
| Avtor (eng. Author) |
Ines Voršič, Dragica Haramija |
|
DOI |
|
|
PDF |
|
|
Številka (eng. Number) |
|
| Ključne besede | Franc Ksaver Meško, otroška in mladinska književnost, besedotvorje, samostalniške manjšalnice. |
| Keywords | Franc Ksaver Meško, children’s and youth literature, word formation, nomi- nal diminutives. |
| Povzetek |
|
Franc Ksaver Meško (1874–1964) je bil duhovnik in pisatelj, ki je napisal tudi nekaj krat- koproznih del za otroke in mladino. Med njimi je najpomembnejših šest zvezkov, ki so izhajali pod naslovom Mladim srcem (I – 1911, II – 1914, III – 1922, IV – 1940, V – 1951, VI – 1964). Leta 1917 so izšle tudi Legende o svetem Frančišku in bile ponatisnjene leta 1975. Po avtorjevi smrti so izšli različni izbori: z namenom šolske rabe je bil leta 1974 izdan izbor proznih del z naslovom Njiva: izbrani prozni spisi (1974); leta 1980 je bil del kratke proze po izboru Viktorja Smoleja ponatisnjen v zbirki Izbrana mladinska beseda: Fran Ksaver Meško; leta 1994 pa je Branko Melink pripravil izbor Mladim srcem, ki že z naslovom nakazuje, da gre za izbrane ponatise iz objavljenih šestih zvezkov. Pričujoči prispevek se osredinja na omenjene zbirke, saj so v njih zbrana raznolika besedila, ki dobro predstavljajo avtorjev otroški in mladinski opus. Ob tem se prispevek z jezikovnega vidika posebej osredotoča na besedotvornopomensko kategorijo manjšalno v okviru samostalni- ške modifikacijske izpeljave. Samostalniške manjšalnice so v otroški oz. mladinski prozi Franca Ksaverja Meška opazno ekspresivno izrazno sredstvo, s katerim se poudarja zlasti pozitivna čustvenost, npr. angelček, mamica, striček, ki nakazuje pristno prijateljstvo, naklonjenost in empatijo, velikokrat pa je odraz topline, prijaznosti in čustvene bližine med otrokom in odraslim. Zelo redko manjšalnice izražajo negativno čustvenost, npr. otroče, možicelj. Pomen manjšalnosti in/ali ljubkovalnosti je lahko izražen v imenih literarnih likov, npr. Ivanček, Jakec, Peterček, ali njihovi zunanji karakterizaciji, npr. glavica, ličece, obrazek, usteca, v opisu sorodstvenih vezi, npr. bratec, sinček. Samostalniške manjšalnice opazimo tudi v orisu književnega prostora in časa. Mlademu bralcu se tako skozi pripove- dno besedilo odstira idilika pokrajine, ki literarne junake obdaja, npr. dolinica, kapelica, ptiček, smrečica, travca, vasica, na eni strani in skromnost ter revščina, ki jo literarni junaki živijo, na drugi strani, npr. hišica, kočica, kozica, kravca. V izbranih spisih Franca Ksaverja Meška so manjšalnice prepoznane kot ekspresivno sredstvo, ki mehča ton pripovedovanja, prispeva k liričnosti pripovedi ter mlademu bralcu omogoči enostavno vživljanje v literarni svet, ki je kljub siromaštvu in težkim življenjskim preizkušnjam poln otroške igrivosti, upanja in hrepenenja, empatije, topline in vedrine, spoštovanja in verovanja. |
| Summary |
|
Franc Ksaver Meško (1874–1964) was a priest and author who also wrote several short prose works for children and youth. The most important of these are the six volumes published under the title Mladim srcem (To Young Hearts) (I – 1911, II – 1914, III – 1922, IV – 1940, V – 1951, VI – 1964). Legende o svetem Frančišku (The Legends of Saint Francis) were also published in 1917 and reprinted in 1975. After the author’s death, various selections were published: in 1974, a selection of prose works was published for school use, entitled Njiva: izbrani prozni spisi (1974) (Field: Selected prose writings); in 1980, a selection of short prose selected by Viktor Smolej was reprinted in the collection Izbrana mladinska beseda: Fran Ksaver Meško (Selected youth prose: Fran Ksaver Meško); and in 1994, Branko Melink prepared a selection Mladim srcem (To Young Hearts), the title of which already indicates that these are selected reprints from the six published volumes. The present article focuses on these collections, as they contain diverse texts that repre- sent the author’s children’s and youth oeuvre quite well. From a linguistic perspective, the article specifically focuses on the word-formation semantic category, i.e. diminutive, within the framework of noun modification derivation. In the children’s and youth prose of Franc Ksaver Meško, nominal diminutives are a noticeable expressive means of ex- pression, which is used to emphasise positive emotions, e.g. angelček (angel), mamica (mommy), striček (man), which indicate genuine friendship, affection and empathy, and are often a reflection of warmth, kindness and emotional closeness between a child and an adult. Very rarely, diminutives express negative emotions, e.g. otroče (child), možicelj (man). The meaning of diminutiveness and/or hypocorism can be expressed in the names of literary characters, e.g. Ivanček, Jakec, Peterček, or their external characterisations, e.g. glavica (head), ličece (cheek), obrazek (face), usteca (mouth), in the description of family ties, e.g. bratec (brother), sinček (son). Nominal diminutives are also observed in the outline of literary space and time. The young reader thus explores, through the narrative text, the idyllic landscape that surrounds the literary characters, e.g. dolinica (valley), kapelica (chapel), ptiček (bird), smrečica (spruce), travca (grass), vasica (village) on the one hand, and the modesty and poverty that the literary characters live in on the other hand, e.g. hišica (house), kočica (hut), kozica (goat), kravca (cow). In the selected writings of Franc Ksaver Meško, diminutives are recognised as an expressive means that softens the tone of the narrative, contributes to the lyricism of the narrative, and enables the young reader to easily empathise with the literary world, which, despite poverty and difficult trials of life, is full of childlike playfulness, hope and longing, empathy, warmth and serenity, respect and belief. |
| Zusammenfassung |
|
Franc Ksaver Meško (1874–1964) war Priester und Schriftsteller, der auch mehrere kurze Prosawerke für Kinder und Jugendliche verfasste. Die wichtigsten davon sind die sechs unter dem Titel Mladim srcem (I – 1911, II – 1914, III – 1922, IV – 1940, V – 1951, VI – 1964) veröffentlichten Bände. Das Werk Legende o svetem Frančišku wurde ebenfalls im Jahr 1917 veröffentlicht und 1975 neu aufgelegt. Nach dem Tod des Autors wurden ausgewählte Werke veröffentlicht: eine Auswahl von Prosawerken mit dem Titel Njiva: izbrani prozni spisi (1974) wurde 1974 für den Schulgebrauch veröffentlicht; im Jahr 1980 wurde ein Teil der Kurzgeschichten nach Auswahl von Viktor Smolej in der Sammlung Izbrana mladinska beseda: Fran Ksaver Meško nachgedruckt; Branko Melink hatte 1994 eine Auswahl mit dem Titel Mladim srce zusammengestellt, deren Titel bereits darauf hinweist, dass es sich um eine Auswahl von Nachdrucken der sechs veröffentlichten Bände handelt. Der vorliegende Artikel konzentriert sich auf die genannten Sammlungen, da sie vielfältige Texte enthalten, die das Kinder- und Jugendwerk des Autors gut repräsentieren. Darüber hinaus widmet sich der Beitrag aus lingui- stischer Perspektive speziell der wortbildenden Bedeutungskategorie Diminutiv im Rahmen der Nomenmodifikationsableitung. Nomendiminutiven kommen in den Kinder- oder in der Jugendprosa von Franc Ksaver Meško als eine auffällige expressive Ausdrucksweise zum Ein- satz, die insbesondere die positive Emotionalität betont, z. B.: Engelchen, Mütterchen, Onkel- chen, was auf echte Freundschaft, Zuneigung und Empathie hinweist und oft ein Spiegelbild der Wärme, Freundlichkeit und emotionalen Nähe zwischen einem Kind und einem Erwachsenen ist. Sehr selten drücken Diminutive eine negative Emotionalität aus, z. B. Grünling, Zwerg. Die Bedeutung von Kleinheit und/oder Kosename kann in den Namen literarischer Figuren zum Ausdruck kommen, z. B.: Ivanček, Jakec, Peterček, oder ihre äußere Charakterisierung, z. B. Köpfchen, Wängchen, Gesichtchen, Mündchen, bei der Beschreibung von Verwandt- schaftsverhältnissen z. B. Brüderchen, Söhnchen. Diminutive werden auch bei der Darstellung literarischer Räume und Zeiten beachtet. So wird dem jungen Leser durch den Erzähltext die idyllische Landschaft nahegebracht, die die literarischen Helden umgibt, z. B. Tälchen, Kapell- chen, Vögelchen, Fichtlein, Gräschen, Dörfchen einerseits und die Bescheidenheit und Armut, in der literarische Helden leben, andererseits, z. B. Häuschen, Hüttchen, Zieglein, Kühchen. In den ausgewählten Schriften von Franc Ksaver Meško werden Diminutiven als Ausdrucksmittel anerkannt, das den Ton der Erzählung mildert, zur Lyrik der Erzählung beiträgt und es dem jungen Leser ermöglicht, sich leicht in die literarische Welt hineinzuversetzen, die trotz Armut und schwieriger Lebensprüfungen voller kindlicher Verspieltheit, Hoffnung und Sehnsucht, Empathie, Wärme und Gelassenheit, Respekt und Glauben ist. |