PRISONER IN MARIBOR, FREEMASON AND NOBEL PRIZE WINNER SUMMARY
HÄFTLING IN MARIBOR, FREIMAURER UND NOBELPREISTRÄGER
Avtor (eng. Author) |
Primož Premzl |
DOI |
|
PDF |
|
Številka (eng. Number) |
|
Ključne besede | Ivo Andrić, Maribor, politični zaporniki, prostozidarji, biografije. |
Keywords | Ivo Andrić, Maribor, political prisoners, Freemasons, biographies. |
Povzetek |
Svobodomiselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam. Številni izmed svobodomislecev so sorodne duše in so svoje zatočišče našli med prostozidarji. Želja po bolj pravični družbi in državi, ki bo upoštevala pravice narodov, ki v njej živijo, je univerzalna. V zgodnjem 20. stoletju je na področju Bosne in Hercegovine, ki ga je leta 1878 zasedla Avstro-Ogrska, delovalo revolucionarno gibanje Mlada Bosna. Član gibanja je bil tudi Ivo Andrić, kasneje bosansko-srbski književnik in diplomat. Čeprav ni bil neposredni soude- leženec atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu, so ga na začetku julija v Splitu zaprli in obtožili veleizdaje. V prvem letu prve svetovne vojne je osem mesecev preživel v mariborskem zaporu, za tem pa do leta 1917 v hišnem priporu v Ovčarevu pri Travniku in Zenici. Andrić je svojo literarno pot začel s pisanjem pesmi v prozi z naslovom Ex ponto, ki jih je delno napisal med prestajanjem kazni v Mariboru. Leta 1925 je bil Andrić sprejet v ložo Preporod (Preporođaj) v Beogradu. Istočasno je napisal pripoved Most na Žepi, v kateri je mogoče prepoznati prostozidarsko simboliko, ki vsebuje številne vrednote in tudi univerzalne resnice. S krajšimi življenjepisi so predstavljeni še preostali politični zaporniki, ki so prestajali kazen v Mariboru: Budislav Grga Angjelinović, Niko Bartulović, Melko Čingrija, Prvislav Maria Grisogono, Ivo pl. Tartaglia, Oskar Maria Tartaglia, Ante Tresić-Pavičić. V času prestajanja kazni sta bila prostozidarja samo Angjelinović in Tresić-Pavičić; vsi ostali, vključno z Ivom Andrićem, so postali prostozidarji v času po prestanem zaporu. Na ta seznam je uvrščen tudi diplomat v Kraljevini Srbiji in za tem v Kraljevini Jugoslaviji, anglofil in prostozidar Stanoje Mihajlović, ki se je želel po koncu druge vojne s soprogo preseliti v Veliko Britanijo. UDBA ju je v Lenartu v Slovenskih goricah zajela, v Mariboru zasliševala in na koncu na krut način usmrtila nekje na Kozjaku. Politični zapornik, obsojen na t. i. bombaškem procesu, ki je del svoje kazni prestal v mariborski kaznilnici, je bil tudi Josip Broz. Zanj se je dlje časa špekuliralo, da je bil prostozidar. Povpraševanje srbskega prostozidarja v Arhiv in knjižnico Združene velike lože Anglije (UGLE) je dalo nedvoumen odgovor, da nikoli ni bil član angleškega prostozidarstva. Da so bili vplivni jugoslovanski komunisti na čelu s Titom prostozidarji, je plod domišljije; dejstvo pa je, da so bili v svojem političnem delovanju vedoč ali ne vedoč pogosto povezani s prostozidarji. Kot povojni politični zapornik v komunistični Jugoslaviji je krajši čas v Mariboru prestajal kazen tudi publicist Branko Šömen, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postal ena izmed ključnih osebnosti novodobne zgodovine prostozidarstva v Sloveniji in na Hrvaškem z izjemno prostozidarsko bibliografijo. |
Summary |
Freethinking is a conscious or unconscious philosophical position that personal opinion should not be subject to authority, traditional views, or dogma. Many freethinkers are kindred spirits and have found their refuge among the Freemasons. The desire for a more just society and a state that respects the rights of the peoples living in it is universal. In the early 20th century, the revolutionary movement Young Bosnia operated in the area of Bosnia and Herzegovina, which was occupied by the Austro-Hungarian Monarchy in 1878. Ivo Andrić, later a Bosnian Serb writer and diplomat, was also a member of the movement. Despite not being directly involved in the assassination of Crown Prince Franz Ferdinand on 28 June 1914 in Sarajevo, he was imprisoned in Split in early July and charged with high treason. During the first year of World War I, he spent eight months in the Maribor Prison, and then until 1917 under house arrest in Ovčarevo near Travnik and Zenica. Andrić began his literary journey by writing a prose poem entitled Ex ponto, which he wrote in part while serving his sentence in Maribor. In 1925, Andrić was accepted into the Preporod (Preporođaj) lodge in Belgrade. At the same time, he wrote the story Most na Žepi, in which one can recognise Freemasonry symbolism, which contains numerous values and also universal truths. Other political prisoners serving their sentences in the Maribor Prison are also presented with short biographies: Budislav Grga Angjelinović, Niko Bartulović, Melko Čingrija, Prvislav Maria Grisogono, Ivo pl. Tartaglia, Oskar Maria Tartaglia, Ante Tresić-Pavičić. While serving their sentences, only Angjelinović and Tresić-Pavičić were Freemasons; all others, including Ivo Andrić, became Freemasons after serving their sentences. Also included on this list was a diplomat in the Kingdom of Serbia and then in the Kingdom of Yugoslavia, the Anglophile and Freemason Stanoje Mihajlović, who wanted to move to Great Britain with his wife after the end of World War II. The UDBA (Yugoslav secret police) captured them in Lenart in Slovenske gorice, interrogated them in Maribor, and finally cruelly executed them somewhere in Kozjak. Josip Broz was also a political prisoner convicted in the so-called Bomb Trial, who served part of his sentence in Maribor Prison. It has long been speculated that he was a Freema- son. A search conducted by a Serbian Freemason in the Archives and Library of the United Grand Lodge of England (UGLE) gave an unequivocal answer that he was never a member of English Freemasonry. That the influential Yugoslav communists, led by Tito, were Freemasons is a figment of the imagination, but the fact is that in their political activities they were often, knowingly or unknowingly, associated with Freemasons. As a post-war political prisoner in communist Yugoslavia, publicist Branko Šömen also served a short sentence in Maribor. In the 1990s, he became one of the key figures in the modern history of Freemasonry in Slovenia and Croatia with an exceptional Freemasonry bibliography. |
Zusammenfassung |
Freidenkertum ist eine bewusste oder unbewusste philosophische Position, dass die per- sönliche Meinung nicht der Autorität, traditionellen Ansichten oder Dogmen unterworfen sein sollte. Viele der Freidenker sind Seelenverwandte und haben bei den Freimaurern Zuflucht gefunden. Der Wunsch nach einer gerechteren Gesellschaft und einem Staat, der die Rechte der in ihm lebenden Völker achtet, ist universell. Im frühen 20. Jahrhundert war die revolutionäre Bewegung Junges Bosnien auf dem Gebiet Bosnien-Herzegowinas aktiv, das 1878 von der österreichisch-ungarischen Monarchie besetzt wurde. Auch Ivo Andrić, später ein bosnisch-serbischer Schriftsteller und Diplomat, war Mitglied der Bewegung. Obwohl er nicht direkt an der Ermordung von Kronprinz Franz Ferdinand am 28. Juni 1914 in Sarajevo beteiligt war, wurde er Anfang Juli in Split inhaftiert und des Hochverrats angeklagt. Im ersten Jahr des Ersten Weltkrieges verbrachte er acht Monate im Gefängnis von Maribor und stand anschließend bis 1917 unter Hausarrest in Ovčarevo bei Travnik und Zenica. Andrić begann seine literarische Reise mit dem Schreiben eines Prosagedichts mit dem Titel Ex ponto, das er teilweise während des Verbüßens seiner Haftstrafe in Maribor verfasste. 1925 wurde Andrić in die Loge Preporod (Preporođaj) in Belgrad aufgenommen. Gleichzeitig schrieb er die Erzählung Most na Žepi, in der man die Symbolik der Freimaurerei erkennen kann, die zahlreiche Werte und auch universelle Wahrheiten enthält. Die übrigen politischen Häftlinge, die ihre Strafen in Maribor verbüßten, werden mit Kurzbiografien vorgestellt: Budislav Grga Angjelinović, Niko Bartulović, Melko Čingrija, Prvislav Maria Grisogono, Ivo pl. Tartaglia, Oskar Maria Tartaglia, Ante Tresić-Pavičić. Während sie ihre Strafe verbüßten, waren nur Angjelinović und Tresić-Pavičić Freimaurer; alle anderen, einschließlich Ivo Andrić, wurden nach Verbüßung ihrer Strafe Freimaurer. Auf dieser Liste steht auch der Diplomat im Königreich Serbien und später im Königreich Jugoslawien, der Anglophile und Freimaurer Stanoje Mihajlović, der nach dem Ende des Zweiten Weltkriegs mit seiner Frau nach Großbritannien übersiedeln wollte. UDBA nahm sie in Lenart in Slovenske gorice gefangen, verhörte sie in Maribor und richtete sie schließ- lich irgendwo in Kozjak grausam hin. Politischer Gefangener, derjenige beim Bomber-Prozess zu einer Gefängnisstrafe verur- teilt wurde und einen Teil seiner Strafe in Maribor verbüßte, war auch Josip Broz. Lange Zeit wurde spekuliert, er sei ein Freimaurer. Eine Anfrage eines serbischen Freimaurers an das Archiv und die Bibliothek der Vereinigten Großloge von England (UGLE) ergab die eindeutige Antwort, dass er nie Mitglied der englischen Freimaurerei war. Dass die einflussreichen jugoslawischen Kommunisten unter Tito Freimaurer waren, ist reine Einbildung. Tatsache ist jedoch, dass sie bei ihren politischen Aktivitäten oft, wissentlich oder unwissentlich, mit Freimaurern in Verbindung standen. Als politischer Gefangener im kommunistischen Jugoslawien nach dem Krieg verbüßte auch der Publizist Branko Šömen eine kurze Haftstrafe in Maribor. In den 1990er Jahren wurde er mit einer außergewöhnlichen freimaurerischen Bibliographie zu einer der Schlüsselfiguren der modernen Geschichte der Freimaurerei in Slowenien und Kroatien. |
Viri in literatura |
Vir
Pokrajinski arhiv Maribor, fond Moška kaznilnica, Rokopisni seznam slovenskih in hr- vaških političnih internirancev leta 1914 v mariborsko kaznilnico, 247/1 |
Literatura
Ivo Andrić, Popotovanje Alije Džérzeleza. Most na Žepi. Prevedel Tone Potokar. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, 1947. Ivo Andrić, Ex Ponto/Nemiri/Lirika. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977. Biografski leksikon slobodnih zidara Hrvatske. III. ljepota. Uredila Branko Šömen in Goran Krstić. Zagreb 2017, str. 34–35. Dieter A. Binder, Skrivna družba, Zgodovina in simbolika prostozidarjev. Celjska Mohorjeva družba, Celje 2008. France Filipič, Moška kaznilnica v Mariboru od ustanovitve 1886 do osvoboditve. V: Studia Historica Slovenica, Maribor skozi čas II. Ġasopis za humanistične in družboslovne študije. Maribor, 2003, letnik 3, št. 2–3, str. 283–362. Matevž Košir, Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem. Modrijan, Ljubljana, 2015. Matevž Košir, Razgibano diplomatsko in prostozidarsko življenje dr. Stanoja Mihajlovića ter njegov tragični konec na Kozjaku leta 1946. V: SLO časi, kraji, ljudje. September 2015, str. 56–59. Ivan Lovrenović, Ivo Andrić, paradoks o šutnji. www.matica.hr Slobodan G. Marković, Jedan vek Velike lože SHS »Jugoslavija«. Regularna Velika loža Srbije, Dosje studio, Beograd, 2019. Josip Mlakič, Most na Žepi – dragulj otomanskog graditeljstva. 2024. www.polis.ba Michael Martens, V požaru svetov. Ivo Andrić. Zgodba evropskega življenja. Prevedla Seta Knop. Ljubljana, 2023. Zoran D. Nenezić, Masoni u Jugoslaviji, 1764–1980. Pregled istorije slobodnog zidarstva u Jugoslaviji. Prilozi i građa. (Treče, dopunjeno izdanje). Beograd, 1988. Marjan Pungartnik, Marburška strofa. 1. marec 2018, 103, letnik XXI, www.locutio.si Zdenko Zavadlav, Pozna spoved. Iz dnevnika slovenskega oznovca. Mohorjeva Celovec, 2010. |